Slovenija je od petka do danes zaradi neizpolnjevanja zaostrenih pogojev zavrnila 154 migrantov, je povedal državni sekretar Boštjan Šefic. "Redčenje migracijskega toka je nujno," pravi Šefic.
Slovenija je v soboto zaostrila pogoje za vstop v našo državo in nato nadaljevanje poti v Avstrijo. Pristojni organi tako dosledno ugotavljajo državo izvora vsakega posameznika in njegov namen potovanja. Šele po tem natančnem preverjanju jih nato spustijo naprej, pravi Šefic. Avstrija je medtem dokončno zavrnila 54 migrantov, ki so trenutno nameščeni v Centru za tujce v Postojni.
"Hrvaška po naših informacijah sledi tem ukrepom, stari potekajo normalno," dodaja državni sekretar.
Manjše skupine skušajo vstopiti na zeleni meji
Policija prav tako intenzivno spremlja, kaj se dogaja na zeleni meji, kjer po besedah Šefica ni posebnih sprememb. So primeri manjših skupin ali posameznikov, ki poskušajo na ta način priti v Slovenijo. Policisti take ljudi obravnavajo po predvidenem postopku, nastanijo jih v centru za tujce, nato pa se jih vključi v sistem vračanja, je povedal.
Erjavec: Prihodnji dnevi bodo ključni
Zunanji minister Karl Erjavec je medtem dejal, da bodo prihodnji dnevi za reševanje begunske krize ključni. Če ne bo ustreznih evropskih odločitev, bodo posamezne države pod migracijskim pritiskom zaostrovale svojo politiko, je opozoril. Tudi Slovenija bo storila vse, da zavaruje interese slovenskih državljanov in da ne bi postala žep, je poudaril.
V Slovenijo je sicer danes do 18. ure vstopilo 516 migrantov.
Avstrija še ne izvaja strožjega nadzora na meji
Iz Avstrije so medtem sporočili, da še niso začeli izvajati strožjega režima na meji s Slovenijo. Konkretne načrte bosta v torek predstavila notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner in obrambni minister Peter Doskozil.
Avstrija želi migrante sprejemati samo še v Špilju
Tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Karl-Heinz Grundböck ni želel komentirati podrobnosti, kaj naj bi strožji režim na meji s Slovenijo zajemal, med drugim tega, ali bodo avstrijske oblasti dejansko uvedle dnevne kvote za sprejem migrantov iz Slovenije.
Grundnig je potrdil načrte Avstrije, da bodo migrante v prihodnje od Slovenije sprejemali samo še v Špilju, preko Karavank pa migranti naj ne bi več potovali. "V naslednjih dneh bo odločeno, kdaj bomo vse migrante, ki trenutno še pridejo v avstrijsko Koroško, prevzeli tukaj v Špilju. O tem se sedaj odloča," je povedal.
Naša severna soseda naj bi tudi omejila sprejem na približno 2.500 oseb dnevno, omenja se celo urna kvota okoli sto oseb. Na meji naj bi se obetale tudi nove ograje.
Višegrajska skupina: Ogroženi mir, varnost in blaginja državljanov EU
Premierji višegrajske četverice so se na vrhu v Pragi zavzeli za močnejšo Evropo in posvarili pred novimi delitvami zaradi begunske krize. V skupni izjavi so še opozorili, da sedanje dogajanje "ogroža mir, varnost in blaginjo državljanov EU", zato je nujno enotno ukrepanje celotne Evropske unije.
"Balkanskih držav ne moremo prepustiti usodi"
Višegrajska skupina je tudi izrazila dvom, da bosta Grčija in Turčija uspešno zajezili pritok beguncev v Evropo, zato so na srečanju pripravili t.i. načrt B, ki predvideva pomoč Grčiji in Bolgariji pri varovanju zunanjih meja unije. Na vrhu sta kot častna gosta sodelovala tudi makedonski predsednik Gjorge Ivanov in bolgarski premier Bojko Borisov.
Ni pa bila vabljena Grčija, ki je za begunce, ki v Evropo pridejo po balkanski poti, vstopna točka v EU. V Atenah se bojijo, da bo Skopje zaprlo mejo in bodo begunci obtičali v Grčiji.
"Balkanskih držav ne moremo prepustiti usodi," je dejal češki premier Bohuslav Sobotka in pozval EU, naj tudi ona pomaga temu območju. "Odločeni smo nadzorovati in usmerjati tok beguncev," pa je poudaril makedonski predsednik.
Orban o drugi obrambni liniji
Madžarski premier Viktor Orban se je zavzel za "drugo obrambno linijo" južno od njegove države. Po njegovih besedah politika dobrodošlice v Evropi ni le spodletela, temveč je botrovala terorizmu in zasejala strah.
Slovaški premier Robert Fico pa je napovedal, da bo njegova država v Makedonijo napotila do 300 policistov. "Bil bi vesel, če bi nas naši grški prijatelji pozitivno presenetili, a sem pesimist," je dejal.
Višegrajske države se po poročanju nemške tiskovne agencije dpa tako eksplicitno postavljajo proti Nemčiji, ki želi begunsko krizo rešiti s pomočjo Turčije in se zavzema, da bi države EU v zameno za pomoč Turčije pri zajezitvi begunskega vala sprejele določeno število beguncev, ki sedaj živijo v Turčiji.
0
