Torek, 27. 8. 2024, 10.20
4 ure, 13 minut
NIJZ s priporočili glede potovanj v države z okužbami z virusom opičjih koz
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,96
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal priporočila potnikom, ki potujejo v afriške države, kjer se pojavljajo primeri mpox oziroma okužb z virusom opičjih koz. Na voljo so tudi informacije ministrstva za zunanje zadeve za posamezne države glede morebitnih ukrepov pri prestopanju mej, ki so jih uvedle države, v katerih virus kroži.
Opičje koze (mpox) so izbruhnile novembra lani v Demokratični republiki Kongo, trenutni izbruh bolezni pa povzroča virus opičjih koz genotipa I, ki je bolj nevaren kot virus opičjih koz genotipa II, poudarjajo na NIJZ.
Smrtnost pri obolelih z mpoxom zadnjega je trenutno ocenjena na okoli 0,2 odstotka, smrtnost pri obolelih z genotipom I pa je ocenjena na okoli tri odstotke. Ob tem na NIJZ poudarjajo, da podatki o smrtnosti temeljijo na podatkih omejene kakovosti in veljajo predvsem za afriške države, v katerih se bolezen trenutno najbolj širi.
Širjenja virusa jim ni uspelo zamejiti
Širjenje mpoxa se v Kongu ne zmanjšuje, razširil se je celo na sosednje države. O primerih mpoxa, povzročenega z genotipom I, poročajo še iz Burundija, Ruande, Ugande, Srednjeafriške republike, Republike Kongo, Kameruna in Kenije, okužbe z virusom opičjih koz genotipa II pa so prisotne v zahodni, severovzhodni in južni Afriki.
Genotip I se med ljudmi in na ljudi širi tudi na več načinov kot genotip II. Za prenos virusa je potreben tesen stik z okuženo osebo – spolni stik, bivanje v skupnem gospodinjstvu, nezaščiteni stiki znotraj zdravstva ali neposreden stik z okuženo živo ali mrtvo divjo živaljo.
NIJZ zato popotnikom svetuje, da pred odhodom pregledajo spletne strani veleposlaništev držav, kamor potujejo, ali obstajajo podrobnejši podatki glede lokalnega širjenja izbruha mpoxa oziroma nasveti za tujce. Preberejo naj tudi priporočila ministrstva za zunanje zadeve, za državo, v katero se odpravljajo, da se seznanijo z morebitnimi novimi predpisi glede prestopov državnih mej, ki so jih uvedle države, v katerih virus kroži.
Za zdravstvene nasvete in morebitna cepljenja naj se popotniki obrnejo na eno od njihovih ambulant za cepljenje in potovalno medicino. NIJZ sicer cepljenje proti mpox priporoča samo določenim osebam z večjim tveganjem za okužbo, medtem ko cepljenja samo zaradi potovanja v države z izbruhom mpox ne svetujejo.
Pri ljudeh bodite pozorni na kožne spremembe
Priporočljivo je, da popotniki še 21 dni po zadnjem tveganem tesnem stiku opazujejo svoje zdravje.
Med bivanjem v državi, kjer se pojavljajo izbruhi omenjene bolezni, naj se potniki izogibajo razmeram, ki bi lahko privedle do okužbe. Izogibati se je treba tesnim stikom z ljudmi, ki imajo simptome mpox, pri čemer je treba biti pozoren predvsem na kožne spremembe. Kot poudarjajo, uporaba kondoma ob spolnem odnosu ne ščiti pred prenosom virusa opičjih koz, saj se okužba lahko prenese prek sprememb drugje na koži in prek okuženih predmetov.
Izogibati se je treba tudi stiku z živimi ali mrtvimi divjimi živalmi, uživanju ali pripravi mesa divjih živali ali uporabi živalskih izdelkov, ki bi lahko vsebovali virus opičjih koz.
V primeru pojava novega kožnega izpuščaja z vročino in mrzlico ali brez teh je treba poiskati zdravniško pomoč, v primeru okužbe pa se je treba izogibati stiku z drugimi, poudarjajo na NIJZ.
Če so se popotniki držali priporočil in se izognili razmeram, ki lahko privedejo do okužbe, je verjetnost, da bi se okužili, izjemno majhna. Obstaja pa možnost za tiste, ki so bili v stiku z osebami, ki so ali bi lahko imele mpox. V tem primeru na NIJZ svetujejo naknadno cepljenje, v vsakem primeru pa je dobro, da popotniki še 21 dni po zadnjem tveganem tesnem stiku opazujejo svoje zdravje in se ob pojavu vročine ali drugih simptomov mpox, predvsem izpuščaja, po telefonu posvetujejo z izbranim osebnim zdravnikom.
Doma z omejenimi stiki, dokler kraste ne odpadejo
V primeru potrjene okužbe morajo bolniki ostati doma in omejiti stike z drugimi ljudmi ter dosledno upoštevati priporočila za preprečevanje širjenja bolezni v obdobju, ki ga določi izbrani osebni zdravnik. Kot poudarjajo na NIJZ, načeloma to obdobje traja, dokler kraste ne odpadejo.
Klinični potek bolezni je običajno blag. Začetni simptomi so vročina, glavobol, bolečine v mišicah, povečane bezgavke, mrzlica in izčrpanost. V treh dneh od pojava omenjenih simptomov se običajno razvije tudi izpuščaj, ki se sčasoma preoblikuje v krasto. Večina zbolelih ozdravi v nekaj tednih, v primeru poslabšanja bolezni pa svetujejo telefonski posvet z izbranim zdravnikom, najbližjo dežurno ambulanto ali na številki 112.
Ob tem na NIJZ še svetujejo, da bolniki o okužbi obvestijo osebe, s katerimi so bili v tesnem stiku v času kužnosti. Obolela oseba je kužna ob začetku izpuščaja, lahko pa tudi, ko izpuščaja še nima, ima pa druge tipične znake bolezni. Ko kraste odpadejo, bolnik ni več kužen.
