Ponedeljek, 29. 7. 2019, 10.45
5 let, 3 mesece
Ni vedel, da so ga testirali na THC, nato izgubil službo
V enem od podjetij v delni lasti države so zaposlene na zdravniškem pregledu brez njihovega vedenja testirali tudi na THC, substanco, ki kaže uživanje marihuane. Ker je bil rezultat pozitiven, so z enim od zaposlenih prekinili delovno razmerje. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali bi moralo podjetje zaposlenega obvestiti, da bodo preverili tudi prisotnost psihoaktivnih snovi, in ali je odpoved delovnega razmerja ustrezen ukrep.
Delavce je treba s tem, da bodo opravili test prisotnosti prepovedanih drog v telesu, ne le seznaniti, temveč je treba od njih pridobiti tudi predhodno pisno soglasje, saj je za izvedbo testa potreben odvzem telesnih tekočin, nam je pojasnila odvetnica Iris Pensa, ki se v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa ukvarja z delovnopravno zakonodajo.
Delavec lahko test na droge tudi odkloni
Delavec lahko sicer soglasje za tak pregled da, lahko pa ga tudi odkloni. Brez njegove privolitve preizkus vsebnosti prepovedanih drog v telesu ni dopusten. "Tak preizkus namreč predstavlja poseg v telesno nedotakljivost delavca, noben zakon pa delodajalcem (izjeme so delodajalci v letalskem in železniškem prometu) ne daje upravičenja, da bi tak preizkus izvajali brez delavčevega soglasja," dodaja naša sogovornica.
Minimalna vsebina zdravniških pregledov je sicer določena v Pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, ki pa ne predvideva možnosti, da bi delodajalec delavca lahko napotil na preventivni pregled zaradi ugotavljanja vsebnosti prepovedanih drog v telesu. Ta možnost je predvidena le, če obstaja sum na odvisnost, ki lahko vpliva na delovno zmožnost delavca, ne pa tudi kot preventivni ukrep za vse delavce.
Delodajalec mora imeti možnost, da preveri delavca
"Ne glede na to, menim, da ima delodajalec pravico (ob predhodnem pisnem soglasju delavca) preverjati psihofizično stanje delavca tudi, ko ne obstaja sum, da je delavec pod vplivom prepovedanih drog, ali sum na bolezen odvisnosti. Ker delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom prepovedanih psihoaktivnih substanc, mora imeti delodajalec možnost, da preverja, ali delavci to prepoved spoštujejo. Takšno stališče je sprejel tudi inšpektorat za delo v enem izmed svojih pojasnil," meni odvetnica.
Dodaja, da bi moral delodajalec, če bi želel, da zdravstveni pregledi vključujejo tudi ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog v telesu, to določiti v oceni tveganja, priporočljivo pa je to urediti tudi z internim pravilnikom.
"Posebno vprašanje pa je, ali bi nepravilnosti pri odreditvi preizkusa (na primer, če delodajalec vsebine preizkusa ne bi ustrezno uredil v internih aktih) imele kakšno posledico na samo zakonitost odpovedi, ki bi sledila pozitivnemu testu. Delavci so namreč že na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) seznanjeni in zavezani k temu, da na delo ne smejo prihajati pod vplivom prepovedanih drog. Sodna praksa, ki bi se ukvarjala s tem vprašanjem, mi ni poznana," pravi.
Prisotnost drog lahko ugotovijo tudi brez testa
Kot že rečeno, pa lahko delavec test na droge tudi odkloni. V tem primeru mora oseba, ki vodi postopek ugotavljanja drog, v sodelovanju s komisijo uporabo drog ugotoviti po zunanjih znakih in obnašanju delavca (npr. vonj, opotekajoča se hoja, zmeden govor oziroma povečane zenice, rdeče oči, sveže ali zabrazgotinjene vbodne rane, slaba časovna in krajevna orientiranost in podobno) ter z drugimi dokazili. Če komisija te znake prepozna, se šteje, da je bil delavec pod vplivom drog, delodajalec pa lahko prav tako ukrepa.
Zavrnitev testiranja lahko pomeni tudi odpoved
Odklonitev testa na droge sama po sebi sicer ne pomeni priznanja, da je bil delavec pod vplivom prepovedanih drog, lahko pa skladno z internimi pravili delodajalca odklonitev pomeni hujšo kršitev pogodbenih obveznosti, pojasnjuje Iris Pensa.
Delodajalec lahko namreč v internih aktih podjetja določi, da je posledica takšne kršitve odpoved delovnega razmerja. "Menim, da bi bila lahko redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v takem primeru utemeljena in zakonita (seveda glede na tudi preostale izpolnjene pogoje skladno z ZDR-1 in glede na okoliščine posameznega primera)," pravi naša sogovornica.
Dodaja, da načeloma odklonitev testiranja ne bi mogla biti razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, bi bilo pa treba natančneje pregledati vse okoliščine primera (predvsem rizičnost delovnega mesta z vidika zdravja in varstva pri delu, obnašanje delavca v zvezi s postopkom ugotavljanja prisotnosti prepovedanih drog in ob zagovoru ter podobno) za analizo, ali bi morda bila odpoved vendarle zakonita.
Je odpoved primeren ukrep?
Pa je odpoved delovnega razmerja zaradi pozitivnih rezultatov na testu sorazmeren ukrep? Zaposleni na delovnem mestu ne sme delati ali biti pod vplivom prepovedanih substanc, v nasprotnem primeru krši svoje delovne obveznosti, to pa je lahko razlog za redno ali izredno odpoved delovnega razmerja.
Sodna praksa je že potrdila, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, če je bil delavec na delu pod vplivom prepovedanih drog, tudi THC, pojasnjuje odvetnica. Samo zakonitost odpovedi, tako redne kot izredne, v primeru pozitivnega rezultata pa bi bilo treba presojati glede na vse okoliščine primera, zato je težko na splošno odgovoriti, ali bi bilo prenehanje delovnega razmerja sorazmeren ukrep v primeru pozitivnega testa na prisotnost THC.
Kako dolgo droge ostanejo v telesu
Čas zaznavanja substanc v telesu je sicer odvisen od številnih dejavnikov, pojasnjujejo v združenju DrogArt, ki se ukvarja z zmanjševanjem posledic uporabe alkohola in drugih drog. Kakšna je vsebnost droge v telesu, je tako odvisno od uporabljene analitične metode, metabolizma, droge, tolerance posameznika, telesnega stanja in kondicije, zaužite tekočine ter načina in pogostosti uživanja drog.
DROGA |
URIN |
KRI |
SLINA |
Pomembni dejavniki |
Alkohol |
6–24 h |
12 ur |
|
|
Amfetamini |
1–4 dni |
okoli 6 ur |
10 min-50 ur |
|
Benzodiazepini, terapevtska doza |
3–7 dni |
nekaj ur |
|
|
Benzodiazepini, visoke doze za daljše obdobje |
4–6 tednov |
nekaj dni |
|
|
Fenciklidin (PCP) |
3–7 dni |
nekaj ur* |
|
|
Heroin |
do 1 dan |
nekaj ur* |
10 min–4 ure |
*odvisno od količine zaužite droge |
Kanabis (THC), občasna ali enkratna uporaba |
okoli 3 dni |
okoli 12 ur |
|
|
Kanabis (THC), pogosta uporaba |
nad 10 dni |
2–3 dni |
|
|
Kanabis (THC), kronična uporaba |
1 mesec< |
okoli 3 tedne |
do 14 ur |
|
Kokain |
2–4 dni |
6 ur |
10 min–24 ur |
|
MDMA |
1–4 dni* |
nekaj ur |
|
*odvisno od pH |
Metadon |
7–9 dni |
več kot 48 ur |
>24 ur |
|
Metamfetamin |
2–4 dni* |
nekaj ur |
10 min –50 ur |
*odvisno od pH |
Opiati/kodein/morfin |
2–4 dni |
nekaj ur* |
10 min–2 dni |
*odvisno od količine zaužite droge |
Podatki so le povprečne vrednosti. Vir: DrogArt
Policija lahko s testom marihuano zazna še deset ur po kajenju
Kot dodajajo na DrogArtu, za dokazovanje prisotnosti drog obstajajo tudi testi s slino (t. i. drugwipe 6s), ki jih uporablja tudi slovenska policija. Gre le za indikator, kar pomeni, da morajo ob pozitivnem rezultatu opraviti tudi laboratorijsko analizo. Čas zaznave, ki je sicer spet odvisen od posameznika in droge, je naslednji:
- THC do 10 ur,
- MDMA/ampfetamin/metamfetamin do 24 ur,
- kokain do 15 ur,
- opiati do 21 ur.
V Sloveniji sicer teste izvajajo na medicini dela in športa, tam, kjer opravljajo tudi zdravstvene preglede pred nastopom dela. Sama laboratorijska analiza vzorcev poteka v enem izmed laboratorijev, s katerim sodelujejo. Eden od laboratorijev, ki izvajajo take analize, je toksikološki laboratorij inštituta za sodno medicino, kjer izvajajo urinske in krvne preiskave na droge tudi samoplačniško.
23