Torek, 13. 4. 2021, 17.05
3 leta, 8 mesecev
Neverjetni posnetki: to počnejo v slovenskih gozdovih #video
Zanimivi posnetki, ki jih objavlja slovenianbears.com, kažejo igrivo naravo medvedov, ki vedno znova dokazujejo, kako zelo fascinantne zveri so.
Posnetek prikazuje številne utrinke, ki so nastali v pretekli zimi v slovenskih gozdovih.
Rjavi medved je največja živeča zver v Evropi. Je zavarovana vrsta, njegov življenjski prostor so listnati, iglasti in mešani gozdovi v nižinah in gorah. Območje razširjenosti medveda v Sloveniji se ne zmanjšuje, ocene za leto 2020 so po podatkih agencije za okolje in prostor okoli 990 osebkov (oziroma od 860 do 1.120 osebkov).
Osrednje območje razširjenosti medveda v Sloveniji zajema visoki kras, območje strnjenih mešanih gozdov z razgibanim in nepreglednim terenom na Kočevskem in Notranjskem, od koder prihajajo tudi posnetki.
Ali medved pozimi spi?
Medved počiva v podzemnih votlinah, glede brloga pa ni preveč izbirčen, včasih mu zadostuje že zavetje pod podrtim drevesom ali gost sestoj mladega drevja, opisujejo na Lovski zvezi Slovenije. Zimo sicer medved prespi, vendar pa to ni pravo zimsko spanje oziroma hibernacija, ampak je rahlo spanje.
Medved namreč tudi pozimi pogosto zapusti brlog. Medvedka med t. i. zimskim spanjem celo koti. V tem obdobju se medvedu telesna temperatura zmanjša le za dve stopinji Celzija, kar je še vedno v mejah telesne temperature budnega medveda. Prav tako se upočasni srčni utrip.
Tako miruje več mesecev, visoko telesno temperaturo pa vzdržuje z živahno presnovo, pozimi namreč ne pije in se ne hrani, prav tako ne iztreblja, posledično se mu v telesu kopičijo strupeni produkti presnove.
Slovenska medvedja družina
Mama medvedka v povprečju skoti od dva do tri slepe in gluhe mladičke, ki slišijo nekje po dveh tednih, spregledajo pa po od štirih do petih tednih. Štiri mesece sesajo materino mleko, pod okriljem mame pa ostanejo še dve leti. Mama medvedka se sprehaja po zasneženem gozdu, mladički pa ji vztrajno sledijo.
Medvedi v gozdu puščajo številne sledi
Zanimivo je, da drevesa izkoriščajo za označevanje svojega teritorija: običajno izberejo večje iglavce, ki stojijo ob poteh ali v bližini krmilnic. Grizejo po drevesih, se praskajo in drgnejo vanje. Na ta način označujejo teritorij in druge medvede opozarjajo na svojo prisotnost na območju.
13