Torek, 18. 3. 2025, 18.30
7 ur, 15 minut
Neobiskovanje osnovne šole bodo lahko obravnavali kot zanemarjanje otroka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Minister Luka Mesec si želi, da bi lahko vsi romski otroci obiskovali redne javne vrtce, "da ne delamo segregacije že v vrtcu", o čemer se bo treba "zdaj zelo dobro pogovoriti z občinami, kako bo to potekalo", je dejal.
Minister za delo in socialne zadeve Luka Mesec je danes v Novem mestu predstavil paket ukrepov za reševanje romskih vprašanj. V izjavi za medije je izpostavil, da bo center za socialno delo primer otroka, ki ga starši ne bodo poslali v šolo, lahko obravnaval kot zanemarjanje otroka. To pa ima lahko resne pravne posledice, je dejal.
Paket ukrepov za reševanje romskih vprašanj, ki ga pripravljajo ministrstva, je Luka Mesec predstavil na seji medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike. Kot je po predstavitvi povedal v izjavi za medije, paket predvideva predvsem ukrepe pri vključevanju romskih otrok v vrtce in šole ter pri zaposlovanju Romov, ukrepe za urejanje romskih naselij in boljše sodelovanje med pristojnimi institucijami.
Po enem od ukrepov bodo centri za socialno delo lahko primere otrok, ki ne bodo obiskovali vrtca vsaj eno leto pred osnovno šolo, obravnavali kot zanemarjanje otroka, "kar pa lahko ima resne pravne posledice", je dejal minister. Enako bo pri osnovni šoli. "Šole bomo z zakonom obvezali, da bodo sproti obveščale centre, ali otrok ne prihaja v šolo, center pa se bo moral odzvati. In če bo ugotovil, da otrok ne prihaja v šolo, ker ga v šolo ne pošljejo starši, bo lahko zaključil tudi, da gre za zanemarjanje otroka," je dejal minister.
Predlog zakona predvideva obvezno vključevanje romskih otrok v vrtec eno leto pred vstopom v šolo
Predlog novele zakona o vrtcih, ki je v javni razpravi, predvideva obvezno vključevanje romskih otrok v vrtec eno leto pred vstopom v šolo. Če starši otroka, ki bo do konca koledarskega leta dopolnil starost pet let, do 30. septembra ne vpišejo v nobenega od programov vrtca, predlog novele predvideva, da pristojna služba občine o tem obvesti pristojni center za socialno delo.
Predlog novele zakona vnaša novo določbo, ki zavezuje občine, na območju katerih se nahajajo evidentirana romska naselja, da spremljajo in spodbujajo vključevanje otrok, pripadnikov romske skupnosti, v vrtce. Občina določi, kateri vrtci na njenem območju so dolžni organizirati krajši program v obsegu 240 ur.
Minister Mesec si sicer želi, da bi lahko vsi romski otroci obiskovali redne javne vrtce, "da ne delamo segregacije že v vrtcu", o čemer se bo treba "zdaj zelo dobro pogovoriti z občinami, kako bo to potekalo", je dejal. V primeru, da zmogljivosti v vrtcih ne bodo zadostovale, bo njihovo zagotovitev financirala država, je dodal.
Za boljše zaposlovanje Romov pa po besedah Mesca že poteka program z naslovom Romski vzor. V okviru programa delodajalcem ponujajo, da država izvede usposabljanje Romov za delovna mesta, za katera delodajalci izkažejo interes. Država subvencionira tudi zaposlitev, zavod za zaposlovanje pa ponudi mentorstvo Romom po tistem, ko so že zaposleni, da jim tako pomaga privzgojiti delovne navade.
V javno razpravo spremenjen zakon o romski skupnosti
Del paketa, ki se nanaša na vrtce in šole, je že v javni razpravi, projekt Romski vzor že poteka, ta teden pa bo šel v javno razpravo tudi spremenjen zakon o romski skupnosti. "Končujemo njegove zadnje dele," je dejal. Predlagane rešitve sicer še niso dokončne in jih lahko po razpravi, ki jo bodo opravili s predstavniki Romov, župani in drugimi, še spremenijo, je dejal.
Predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš je ocenil, da bo predlagani paket prispeval k dvigu izobrazbe Romov in njihove zaposljivosti ter zmanjševanju kriminala. Za to, da ga bodo uresničili, pa bosta potrebna aktivno delo in sodelovanje tako države kot občin in drugih pristojnih inštitucij. Glavno vlogo pa bo morala odigrati romska skupnost, kajti gre se zanjo, je dejal.
Medresorska delovna skupina, ki ji je Mesec danes predstavil načrtovane ukrepe, se je sicer septembra lani sestala na seji v Škocjanu, kjer so imeli ravno takrat velike težave s posameznimi Romi. Od takrat je po besedah vodje delovne skupine, državne sekretarke na ministrstvu za notranje zadeve Helge Dobrin, policija povečala svojo navzočnost na terenu, kar je že obrodilo sadove. "Policija deluje tako na preventivnem kot na represivnem področju, tako da s terena dobivamo signal, da je varnostni položaj veliko boljši," je dejala. Svojo povečano navzočnost na terenu bo policija po njenih besedah nadaljevala.
