Sreda, 25. 9. 2024, 7.36
1 dan, 23 ur
Nekaterim funkcionarjem do 70 odstotkov višje plače
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,50
V najvišji, 67. plačni razred bodo po poročanju Večera uvrščeni trije najpomembnejši funkcionarji v državi, predsednica republike, predsednica državnega zbora in predsednik vlade, ter tudi predsednik vrhovnega sodišča, ki se jim bo osnovna plača dvignila za 45 odstotkov. Sledijo jim ministri, s povišanjem od 38 do 41 odstotkov, njihove izhodiščne plače bodo po novem med 7609 in 8073 evri.
Ni še konec pogajanj med vlado in sindikatom javnega sektorja. Sinoči je stranema uspelo predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju uskladiti do te mere, da bosta danes pristopili k podpisu izjave o stopnji usklajenosti besedila. Vlada naj bi zakonski predlog obravnavala v četrtek. Prav tako bodo danes podpisali dogovor o nadaljnjih korakih v pogajanjih o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Dogovor bodo podpisali reprezentativni sindikati ter v imenu vlade ministra za finance in za javno upravo, Klemen Boštjančič in Franc Props.
V skladu z napovedano plačno reformo se bodo plače najbolj povečale županom in pravosodnim funkcionarjem, za katere se bodo postopno dvigale do leta 2028, poroča Večer, ki dodaja, da je nova plačna lestvica del novega sistemskega zakona.
V skladu z njim bo razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom ena proti sedem. Razpon plač bo tako med višino letošnje minimalne plače, to je 1253,90 evra bruto, in 67. plačnim razredom, ki je vreden 8821,04 evra bruto. Razlika med plačnimi razredi bo po novem tri odstotke, namesto dosedanjih štirih odstotkov.
Najvišji funkcionarji še naprej v vrhu
V najvišji, 67. plačni razred bodo po poročanju Večera uvrščeni trije najpomembnejši funkcionarji v državi, predsednica republike, predsednica državnega zbora in predsednik vlade, pa tudi predsednik vrhovnega sodišča, ki se jim bo osnovna plača dvignila za 45 odstotkov. Sledijo ministri s povišanjem od 38 do 41 odstotkov, njihove izhodiščne plače bodo po novem med 7609 in 8073 evri.
Od 45- do 50-odstotnega zvišanja izhodiščne plače bodo deležni poslanci, ki bodo po novem imeli od 6187 do 7837 evrov.
Izhodiščna plača višjih sodnikov bo znašala od 6007 do 6373 evrov, kar pomeni od 56- do 59-odstotno zvišanje.
Največja razlika od dosedanje plače je doletela okrožne in okrajne sodnike, nekateri bodo imeli za 72 odstotkov višjo plačo kot do zdaj. Osnovne plače bodo po novem od 5832 do 6187 evrov za okrožne in od 5031 do 5497 evrov za okrajne sodnike.
Največjega, 76-odstotnega skoka bo deležen predsednik komisije za preprečevanje korupcije, katerega osnovna plača bo namesto dosedanjih 3955 evrov po novem znašala 6963 evrov.
Najmanjša sprememba bo doletela predsednika računskega sodišča, katerega izhodiščna plača se bo povečala za 38 odstotkov, kar pomeni prejemek v višini 8072 evrov, namesto dosedanjih 5854 evrov.
Med župani najvišji plači županoma Ljubljane in Maribora
Izhodiščna plača ljubljanskega župana bo znašala 8072 evrov, mariborskega pa 7609 evrov, kar pomeni približno 70-odstotni dvig. Plače drugih županov so razdelane glede na število prebivalcev občine in so v razponu od 4469 za najmanjše do 6963 evrov za večje občine.
Plače, ki bodo odpravljale nesorazmerja, bodo dvigali postopno, v šestih obrokih. Prvič bodo izplačali 12 odstotkov razlike s 1. januarjem 2025, nato bodo v 12- oziroma 15-odstotnih deležih izplačali razlike v približno polletnih razmikih, zadnjo s 1. januarjem 2028.
Novost, ki jo prinaša predlog zakona, je tudi počasnejše napredovanje za javne uslužbence, ki so do zdaj ob odličnih ocenah vsaka tri leta napredovali za dva plačna razreda. V najboljšem primeru so tako dosegli deset plačnih razredov v petnajstih letih, po novem pa bo to obdobje raztegnjeno na trideset let. Napredovanje bo namreč omejeno na en plačni razred na vsaki dve leti v začetku kariere, kasneje bo mogoče napredovati v še večjih razmikih.
V dopuste se v predlogu kljub drugačnim napovedim niso preveč spuščali, manjša sprememba je doletela le določilo o dodatnih petih dnevih dopusta, ki ga bodo javni uslužbenci po koncu prehodnega obdobja deležni šele pri 55 letih.
