Nataša Pirc Musar urad zapušča v dobri kondiciji in ponosna na opravljeno delo

Na novinarski konferenci, šele tretji v desetletnem vodenju urada, je dejala, da je izjemno ponosna na to, kar je skupaj s sodelavci naredila, za svojega naslednika pa si želi politično neopredeljenega strokovnjaka.

Pirc Musarjeva je spomnila, da je zakon o dostopu do informacij javnega značaja začel veljati leta 2003, sama je funkcijo informacijske pooblaščenke nastopila julija 2004, torej bo čez tri tedne minilo deset let. Mandat ji poteče 15. julija.

Podpora Prelesnikovi ni gotova Predsednik republike Borut Pahor je v ponedeljek državnemu zboru posredoval predlog, s katerim za mesto informacijske pooblaščenke predlaga v imenovanje Mojco Prelesnik, a podpora Prelesnikovi ni gotova. Pirc Musarjeva je pojasnila, da kljub morebitnim zapletom z imenovanjem novega pooblaščenca zagotovo odhaja 15. julija, saj zakon ne predvideva, da bi lahko bila vršilka dolžnosti. Vendar tudi če 15. julija še ne bi imeli novega informacijskega pooblaščenca, Pirc Musarjeva meni, da zadeva ne bi bila kritična, saj njeni sodelavci obvladajo svoj posel.

Upa pa, da bo njen naslednik politično neopredeljen, saj je pooblaščenec strokovna institucija, ki dela za ljudi in mora gledati pod prste tistim, ki vladajo, je poudarila Pirc Musarjeva. "Mislim, da smo v naših postopkih oglobili vse parlamentarne stranke," je dodala.

Pirc Musarjeva: Informacijskemu pooblaščencu v prihodnje ne bo zmanjkalo dela Vsekakor pa informacijskemu pooblaščencu v prihodnje ne bo zmanjkalo dela, je prepričana. Glavni trendi so veliki podatki, pametni televizorji, pametni videonadzor, lahko se vprašamo, kdo koga gleda, je naštevala. Zato je vprašanje, kako ohraniti zasebnost in pravico do odločanja o osebnih podatkih v družbi, kjer sploh ne vemo, kdo vse lahko zbira naše podatke, pomembno, je še menila odhajajoča pooblaščenka. Pooblaščenec opozarja tudi na delovanje varnostno-obveščevalnih služb in njihovega (ne)nadzorovanega poseganja v posameznikovo zasebnost.

Zelo velika sprememba, ki se najavlja, je tudi sprememba zakonodaje o varstvo osebnih podatkov na ravni celotne EU, je še spomnila pooblaščenka.

Informacijski pooblaščenec je med letoma 2003 in 2013 prejel 4526 pritožb v zvezi z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja, največ leta 2011, kar 857. V 2607 primerih so se pritožniki na pooblaščenca obrnili zaradi zavrnilne odločbe o dostopu do informacij, v 1911 primerih pa zaradi molka organa. Uvedlo je 13 prekrškovnih postopkov.

Veliko, 3369, je bilo tudi prošenj za pomoč in različnih vprašanj posameznikov. Zoper odločbe informacijskega pooblaščenca je bilo v desetletnem obdobju na upravno sodišče vloženih 205 tožb.

Minulo leto na tem področju ocenjujejo kot zelo pozitivno, pomembno ga je zaznamovala novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, po kateri se krog zavezancev širi na vse pravne osebe, kjer ima prevladujoč vpliv država.

Na področju varstva osebnih podatkov je pooblaščenec med letoma 2003 in 2013 prejel 4325 prijav in pritožb ter vodil 4563 inšpekcijskih zadev in uvedel 1195 postopkov o prekršku zaradi kršitev pristojnega zakona.

V teh letih so v uradu pripravili 12.600 pravnih mnenj in enajst zahtev za oceno ustavnosti. Namestnica Pirc Musarjeve Rosana Lemut-Strle je dodala, da o treh ustavno sodišče še ni odločilo. V enem primeru gre za zakon o davčnem postopku oziroma objavo imen davčnih neplačnikov. Prepričani so namreč, da odločitev ni bila premišljena, kar potrjuje tudi podatek, da se število dolžnikov po objavi ni zmanjšalo. Prav tako še vedno čakajo na oceno ustavnosti zakona o elektronskih komunikacijah in odloka o cestnoprometni ureditvi Mestne občine Ljubljana, ki ureja postavitev videonadzora na javnih površinah.

Kot najpomembnejše prelomnice na področju varstva osebnih podatkov v minulem desetletju med drugim v uradu omenjajo omejevanje prekomerne javne objave osebnih podatkov posameznikov prek registra nepremičnin, zagotavljanje zakonitosti posegov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije v zasebnost, omejevanje poseganja nadzornih organov v komunikacijsko zasebnost posameznikov.