Nasilje v Ambrusu je dobilo sodni epilog

Za krivega poskusa preprečitve uradnega dejanja so spoznali le 44-letnega Jožeta Zupančiča. Senat predsedujočega Andreja Barage mu je prisodil šest mesecev zaporne kazni, v zapor pa mu ne bo treba, če v dveh letih ne bo storil novega kaznivega dejanja.

Več sreče sta imela 60-letni Branivoj Kajdiž, ki mu je tožilstvo med drugim očitalo, da je imel pri podpihovanju množice celo glavno vlogo, in 33-letni Zdenko Vidic. Dokazali so jima milejše kaznivo dejanje od očitkov iz obtožnice. Ker sta sodelovala v skupini – spomnimo, da je protestirala domala celotna vas z okolico –, je njuna kazen sodni opomin in plačilo stroškov kazenskega postopka, ki jih bo moral plačati tudi Zupančič.

Okrožni državni tožilec Primož Suknaič, ki je že napovedal pritožbo, je za Kajdiža in Zupančiča zahteval leto in tri mesece pogojne kazni s preizkusno dobo treh let, za Vidica pa pogojno kazen enega leta s preizkusno dobo dveh let. Pritožbo obljublja tudi obramba.

Spomnimo, da je na zatožni klopi sprva sedel tudi 45-letni Anton Hočevar, vendar so obtožbo proti njemu zaradi pomanjkanja dokazov med sojenjem umaknili.

Protest se je izrodil v nasilje Kot je znano, se je v noči na 26. november po prihodu več kot 200 policistov v Ambrus do takrat miren protest krajanov proti vrnitvi Strojanovih izrodil v nasilen spopad z represivnim organom. Dva protestnika sta se poškodovala, policija pa je kljub drugačnim navedbam krajanov in tam prisotnih novinarjev krivdo za začetek spopada zvalila na vaščane. Zaradi omenjenih dogodkov so pozneje razrešili tudi direktorja Policijske uprave Ljubljana Branka Slaka.

Policista je brcnil v mednožje Sodnik Baraga je v obrazložitvi med drugim pojasnil, da je za Zupančiča sodišče ugotovilo le poskus preprečitve uradnega dejanja, ne pa tudi njegovo dokončanje. Zupančič je po mnenju senata kaznivo dejanje storil, ko je skupina domačinov na cesti postavila fizične ovire in se kljub pozivom policistom ni umaknila, ampak policiste žalila, grabila za uniforme, brcala, v njih metala plastenke in kamenje, Zupančič pa je enega od policistov tudi brcnil v mednožje.

Zakonito že, kaj pa smotrno? Baraga sicer ne dvomi v zakonitost policijskega ravnanja, ljudje pač ne morejo neprijavljeno zborovati, ali protestirati in blokirati ceste. Na drugi strani pa se je retorično vprašal, ali je bilo ravnanje policije tudi smotrno.

Glede na poškodbo glave, ki jo je med nemiri dobil Kajdiž, sodnik meni, da ga je policist udaril s pendrekom, zato se po njegovem mnenju v tem posameznem primeru pod vprašaj postavlja vprašanje zakonitosti intervencije zoper Kajdiža.

Vendar bo o tem odločalo grosupeljsko okrajno sodišče, saj Kajdiž preganja dva policista, ki naj bi ga poškodovala. Kajdiž zaradi brutalnih manevrov policije sicer zahteva tudi odškodnino od ministrstva za notranje zadeve. Po besedah njegovega zagovornika Benjamina Peternelja, bo prva obravnava "že" oktobra.