Naši poslanci na testu: Kdo je najbolj redkobeseden? (video)

Dobesedni zapisi parlamentarnih razprav so dragoceno gradivo, čeprav je lahko analiza velike količine besedil mukotrpna. Do 9. aprila letos se je zvrstilo šest rednih in 12 izrednih sej, samo magnetogram prvega, nekaj manj kot peturnega zasedanja državnega zbora, je zabeležil 11.510 besed.

Zakaj plačujemo naše poslance? Zanimalo nas je, kolikokrat so se poslanci, ki so plačani tudi zato, da aktivno sodelujejo pri delu parlamenta, oglasili na zasedanjih državnega zbora. Seveda ni pomembna le količina izgovorjenih besed in nastopov, ampak tudi kakovost in učinkovitost.

Ali si zaslužijo plačo, če v devetih mesecih spregovorijo petkrat? Vendarle ocenjujemo, da volivci od svojih poslancev pričakujejo, da se oglasijo več kot petkrat v 41 dneh zasedanj, ki so se zvrstila od avgusta do aprila. To je bila meja, ki smo jo postavili, ko smo analizirali nastope 90 parlamentarcev na prvih 18 sejah državnega zbora.

Ugotovili smo, da so najbolj redkobesedni poslanci Stranke modernega centra (SMC). Kar pet od šestih poslancev, ki so v analiziranem obdobju govorili manj kot šestkrat, prihaja iz največje parlamentarne stranke. Med najbolj molčečimi parlamentarci je še Roberto Battelli, ki v državnem zboru predstavlja italijansko narodno skupnost.

Pojasnila treh od šestih poslancev si lahko ogledate v videoprispevku s klikom na zgornjo fotografijo.

Kdo dobi zlato medaljo? Neslavni prvak med redkobesednimi poslanci je Ivan Prelog, ki je očitno ocenil, da je dovolj, če se v 41 dneh zasedanj oglasi dvakrat. Postavil je poslansko vprašanje infrastrukturnemu ministru Petru Gašperšiču (SMC), z enim stavkom pa se je oglasil v bran predsedniku parlamenta Milanu Brglezu (SMC), ki ga je hotela SDS razrešiti s položaja.

Kdo je srebrn? Trikrat sta se v veliki dvorani na Šubičevi ulici 4 oglasila Roberto Battelli in Aleksander Kavčič (SMC). Poslanca italijanske narodne skupnosti Battellija v dveh dneh snemanja videoprispevka nismo uspeli ujeti, saj ga 22. in 23. aprila na parlamentarnem zasedanju ni bilo.

Zakaj manjka in molči, če v parlamentu od leta 1990 sedi? Tudi sicer magnetogram sej državnega zbora kaže, da je Battelli svojo odsotnost sporočil kar za deset od 41 dni, ko je parlament zasedal na plenarnem zasedanju. V tednu, ko smo snemali videoprispevek, je manjkal na štirih od petih dni zasedanj.

Res je, da je Battelli v državnem zboru predvsem zastopnik italijanske narodne skupnosti, a ustava tudi določa, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva. Vsekakor bi od poslanca, ki v parlamentu sedi že od leta 1990, pričakovali bolj aktivno sodelovanje in razpravljanje.

Zakaj bronastemu odpustimo? Franc Laj (SMC) je v analiziranem obdobju razpravljal petkrat, res pa je, da se je v tednu našega snemanja oglasil kar trikrat.

Odpustek lahko damo tudi poslancu SMC Bojanu Krajncu, ki ni govoril niti enkrat, a je mandat nastopil šele 3. marca letos po odstopu Srečka Blažiča. Prvič pa je Krajnc kot poslanec spregovoril prav v času našega snemanja, dodatno težo pa nastopu daje to, da je govoril v imenu svoje poslanske skupine.

Magnetogrami državnega zbora so tudi pokazali, da moramo med redkobesedne poslance uvrstiti poslanko SMC Tanjo Cink, ki je govorila petkrat, manjkala pa je kar na 16 od 41 dni zasedanj, predvsem v zadnjih mesecih. Po preverjanju v poslanski skupini SMC smo izvedeli, da je razlog za njeno neaktivnost bolniška odsotnost.

Ali zna policija Planet Siol.net tudi pohvaliti? Vendarle si molčeči poslanci SMC Ivan Prelog, Aleksander Kavčič in Franc Laj zaslužijo eno pohvalo: pridno so se udeleževali sej državnega zbora. Prelog in Kavčič sta manjkala dva dni, Kavčič pa je izpustil le en dan zasedanja v hramu demokracije.