Namesto fotografov boste na dogodke lahko poklicali fotoprikolico

"Sem ljubitelj food truckov, street fooda, kjer strežejo vrhunsko hrano, pa palačinke, pivo, pa tudi kavo. Umetnost se mi zdi, da ti na določenem kraju, kjer ni nič drugega kot le to, kar pripelje seboj, naredijo stvari. Ker sam nisem kuhar, sem dobil idejo, da bi delali fotografije tam, kjer ni ne elektrike ne interneta," o tem, kako je prišel do ideje za fotoprikolico, razlaga Boštjan Zrimšek.

"Podobni projekti so tudi v tujini, predvsem v Ameriki, kjer so fotokabine zelo popularne. Fotokabine so po eni strani retro, na drugi strani pa se vpeljuje nove tehnologije, saj lahko fotografije takoj natisnemo," pravi vodja projekta Zrimšek.

Kaj sploh je fotoprikolica?

Njena zunanjost... Foto: Boštjan Zrimšek

Za začetek je moral Zrimšek najti ustrezno prikolico. Odločil se je za Adrijino prikolico druge generacije. Želel si je sicer manjše, vendar so bile predobro ohranjene in predrage.

Iz prikolice je odstranil večino stvari in obnovil stene, v njej pa ne bo več mize in štedilnika. Ostala bo le klop, na katero se boste lahko naslonili, pa še ta ne bo preveč udobna, saj je fotoprikolica namenjena le fotografiranju.

"Glavni fotoaparat ima povezavo na računalnik. Tam se prikazuje fotografija, ki jo bo posnel. Lahko se posname več fotografij in združi na eno, izbere se okvir, ozadje. Zraven je tiskalnik, ki nato fotografijo takoj natisne, ob tem pa program omogoča, da se fotografijo pošlje tudi prek e-pošte ali deli na družbenih omrežjih," pojasnjuje Zrimšek.

Lažje nadzorovanje zunanjih dejavnikov

Prednost fotoprikolice je po besedah Zrimška v tem, da je premična in se jo lahko vozi na okoli, za razliko od dogodkov, ki potekajo zunaj, pa lažje nadzoruješ dejavnike, ki vplivajo na sliko.

"Na raznih dogodkih je pri slikanju veliko dejavnikov, na katere moraš biti pozoren. Svetloba se spreminja ves dan, v prikolici pa imaš vse kontrolirano," pravi Zrimšek.

... in notranjost še nimata končnega videza. Foto: Boštjan Zrimšek

Komu je fotoprikolica namenjena?

"V svoji najbolj romantični luči je namenjena predvsem za poroke. Torej, ko pridejo mladoporočenca, priče, starši, prijatelji in se poslikajo. Fotoprikolica ni nadomestilo za poročnega fotografa, ampak je dodatek. Smo selfie generacija in to je en način na sproščanje te ljubezni," pravi Zrimšek.

Fotoprikolico se lahko uporabi tudi za službene piknike ali domače zabave, v njej pa se lahko fotografira približno 20 ljudi.

"Prikolico pripeljemo na dogodek, kjer se lahko nato poslikajo. Lahko je tudi rojstni dan. Zabava v hiši, nato pridejo ven do prikolice in se poslikajo. Lahko se uporabi tudi na sejmih ali predstavitvah, saj lahko sami izbirate ozadje in lahko uporabite kot promocijo. Možnosti je neskončno, verjetno pa bo najbolj zanimiva za poroke," je prepričan Zrimšek.

Fotoprikolica bo imela dostop tudi za vozičke. Foto: Boštjan Zrimšek

Zunanjost še neznanka

V Ameriki se s fotoprikolicami in fotokabinami ukvarja tudi Zrimškova prijateljica. Najbolj so zaželene prikolice prav za poroke.

"Dejala je, da se vsaka nevesta stopi, ko vidi prikolico. To mi je vodilo. Stvar mora biti tako dobra, da ljudje uživajo, da jih popelje v nek drug svet," pravi Zrimšek.

Trenutno ga prav zunanjost najbolj skrbi, saj si želi pričarati čarobno sobico, ki bo ljudi popeljala v drugi svet.

Nima smisla, da stoji doma na dvorišču

Fotoprikolica je delno že preurejena in opremljena, Zrimšek pa sredstva za dokončanje projekta (3400 evrov) zbira tudi na platformi Adrifund.

Časa imajo do 6. novembra, vseeno pa si prvi naročniki že želijo preizkusiti fotoprikolico.

"Nekdo si je želel, da bi jo pripeljal že ta vikend, zato bomo morali improvizirati, čeprav še to ni končni izdelek," pravi Zrimšek in opozarja, da je projekt trenutno nekje na polovici.

"Nima smisla, da zadeva stoji na dvorišču in se jo premakne le trikrat na leto. Stvar mora delovati," Zrimšek upa, da bo fotoprikolica čim manj doma, ob tem pa ima še en podoben projekt v mislih: "Zanimiv projekt bi mi bil tudi na primer v kakšni večji pivnici postaviti majhno prikolico, kjer bi se lahko ljudje slikali. Nekaj podobnega sem videl v Ameriki."