Sreda, 5. 9. 2018, 8.26
5 let, 7 mesecev
Nakopičenih 1285 ton odpadnih sveč veliko ekološko tveganje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,09
Ne le odpadna embalaža, na dvoriščih in v skladiščih izvajalcev javnih služb se kopičijo tudi odpadne sveče. Po oceni Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS jih je trenutno po vsej Sloveniji okoli 1285 ton, kar predstavlja velik ekološki problem. Sistem ne deluje, ministrstvo za okolje in prostor pa ne izpolni svoje naloge, svarijo.
V Sloveniji za odpadne sveče velja razširjena odgovornost proizvajalca. "Tisti, ki dajejo sveče na trg, plačajo pooblaščeni družbi, da jih po uporabi odstrani s trga in ustrezno predela," je v pogovoru za STA pojasnil direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Sebastijan Zupanc.
V Sloveniji za odvoz skrbijo štiri družbe
V Sloveniji delujejo štiri družbe, ki skrbijo za odvoz odpadnih sveč - Prons, Sveko, Interseroh in Zeos. V skladu z državno uredbo bi ministrstvo za okolje in prostor moralo objaviti deleže, v katerih mora vsaka od omenjenih družb odpeljati sveče od posamičnih izvajalcev javnih služb. "Ministrstvo tega do sedaj enostavno še ni naredilo," je poudaril Zupanc.
Nosilci izvajanja se izogibajo obveznostim
Nosilci izvajanja skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami se tako izogibajo izpolnjevanju svojih obveznosti, ker jim to pač predstavlja strošek. Zaloge odpadnih sveč medtem ostajajo na dvoriščih komunalnih podjetij.
Tam predstavljajo veliko ekološko tveganje. V primeru požara bi se v zrak sprožale številne strupene snovi, problem je tudi parafin, ki se je letos poleti ob vročih temperaturah topil in tekel po improviziranih skladiščnih površinah, ki marsikje niso ustrezno urejene, in pronical v tla.
Takšno stanje traja že leta
Takšno stanje traja že leta. Odpadne sveče so sicer zbrane ločeno, a na koncu pristanejo "na vseh koncih in krajih - nekaj med odpadno embalažo, nekaj med komunalnimi odpadki", je povedal Zupanc.
Veliko izvajalcev javnih služb pa se skuša dogovoriti tudi neposredno s predelovalcem odpadnih sveč ter kupe predati neposredno njemu.
Odpadne sveče se kopičijo predvsem na vzhodnem koncu države, potem ko je tam po lanskem požaru v predelovalnici sveč v Ljutomeru ta ostala zaprta.
Tako trenutno dela le predelovalnica na Jesenicah. Družbe, ki so plačane za odvoz odpadnih sveč, v luči zmanjševanja stroškov poberejo predvsem odpadne sveče na Gorenjskem, pokrijejo še del Ljubljane, predvsem kočevski, štajerski in prekmurski del pa ostanejo nepokriti.
Zupanc: Ministrstvo težavo ignorira
Ministrstvo za okolje in prostor težavo ter z njo povezane pozive in opozorila ignorira, je še dejal Zupanc. Zbornica državo poziva, naj razmere sistemsko uredi, ministrstvo naj objavi deleže in izpolni tudi druge obveznosti iz uredbe; minister bi moral na primer določiti tudi način obravnavanja stroškov odpadnih sveč, ki bi jih morala štiri podjetja poravnavati izvajalcem javnih služb.
Interventno pa bi morala država zagotoviti tudi odvoz že nakopičenih odpadnih sveč, so prepričani. "Tako kot za odpadno embalažo tudi za sveče pozivamo k interventnemu odvozu. Potem pa naj država zahteva regresni zahtevek od vseh, ki bi morali poskrbeti za to, pa niso," je poudaril Zupanc.
Zasebne družbe iščejo najlažjo pot
Sogovornik meni še, da se bo moral novi minister za okolje in prostor - prav danes se bo pred pristojnim odborom DZ predstavil kandidat za ministra Jure Leben - prioritetno posvetiti celotnemu sistemu razširjene odgovornosti ravnanja z odpadki.
"Govorimo tudi o elektronski in električni opremi, odsluženih avtomobilih, fitofarmacevtskih sredstvih," je poudaril Zupanc. Težava nastaja "povsod tam, kjer je opredeljena podaljšana odgovornost proizvajalcev".
Izjema so le odpadne gume, za katere po vsej državi skrbi le eno podjetje, in sicer Slopak. "Vse ostale sheme razširjene odgovornosti pa šepajo," ker ni jasnih zadolžitev za posamične deležnike v sistemu in ker ni nadzora.
Zasebne družbe v taki situaciji iščejo najlažjo pot, da zmanjšajo stroške in maksimizirajo poslovni rezultat, je še dodal sogovornik.
