Nadzor prejemnikov socialne pomoči: natančni do zadnjega krofa?

Za socialne transferje letno namenjamo 1,1 milijarde evrov. Vsakega, ki se postavi v vrsto, centri za socialno delo "slečejo do golega", a iznajdljivi najdejo tudi marsikatero luknjo. Nihče pa ne ve, koliko denarja odteče.  

Izredno pomoč lahko socialno ogroženi dobijo poleg redne pomoči za izredne življenjske stroške (vedno morajo povedati točen namen). Samska oseba lahko dobi največ 877 evrov letno, kar je trikratnik mesečne pomoči za samsko osebo. Foto: Thinkstock Slovenka je predlani dobila 180 evrov izredne denarne socialne pomoči za nakup večje količine osnovnih trajnih živil. V odločbi je bilo navedeno, da lahko kupi testenine, riž, moko, sladkor in podobno. Kot velevajo pravila, je nato centru predložila račun kot dokazilo o namenski porabi in zadeva je bila zanjo končana.

A ko je lani prosila za izredno denarno socialno pomoč, je center za socialno delo (CSD) – kateri, ni znano – njeno vlogo zavrnil. V obrazložitvi je pisalo, da za pomoč v letu pred tem ni dokazala namenske porabe v celoti, temveč le za 122,23 evra. Izkazalo se je, da je CSD zmotilo, da je denar porabila tudi za smetano, jogurte, kruh, krofe – torej živila, ki jih ni bilo na odločbi CSD.

Prejemnica pomoči se je pritožila, a neuspešno. O primeru je obvestila varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, ki je ugotovila, da je sankcija v nesorazmerju s kršitvijo in da so pravila CSD preveč omejujoča. "Znotraj okvira namena pomoči bi moral imeti upravičenec pravico, da svobodno odloča o svoji prehrani," so zapisali v uradu Nussdorferjeve.

Za en drugi tir denarja letno

CSD se je v zgornjem primeru po ugotovitvah varuhinje človekovih pravic nesorazmerno oziroma pretirano odzval na kršitev, a nadzor nad porabo denarja za socialne transferje je vendarle pomemben.

Zakaj? Za to država letno nameni med 1,1 in 1,2 milijarde evrov, kar letos pomeni 12,4 odstotka proračuna, torej vsega denarja, ki ga bo država razdelila (okrog devet milijard evrov). To je enako dvema tretjinama cene, ki smo jo davkoplačevalci plačali za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), oz. toliko, kot naj bi nas po nekaterih ocenah stal drugi tir. 

Med socialne transferje, kot smo pisali že pred dnevi, ne štejemo le denarnih socialnih pomoči. Te predstavljajo okrog šestino pogače (200 milijonov evrov), ki se deli še za starševska nadomestila, otroške dodatke, različne subvencije in plačila ter drugo. Denar delijo centri za socialno delo, ki skrbijo tudi za nadzor prejemnikov.

"Tveganje za zlorabe bo vedno obstajalo, saj ljudje vedno iščejo pravne praznine in pomanjkljivosti sistema," pravijo na ministrstvu za delo, ki ga vodi Anja Kopač Mrak. A današnji sistem zlorabe preprečuje, menijo. Foto: Bor Slana

Nihče ne ve, koliko je zlorab

Sistem razdeljevanja pomoči se je v zadnjem desetletju precej izboljšal v smeri večje transparentnosti in natančnejšega ugotavljanja okoliščin prijaviteljev. 

Sprememba zakonodaje leta 2010 je predvidela večji poudarek tudi na preverjanju premoženja upravičencev, ne le dohodkov. Leta 2012 so centri za socialno delo dobili prenovljen informacijski sistem, ki socialnim delavcem omogoča, da prosilce za katerikoli transfer preverijo v različnih evidencah. Ministrstvo je prepričano, da so s to spremembo zmanjšali tudi možnosti zlorab:

"Tveganje za zlorabe bo vedno obstajalo, saj ljudje vedno iščejo pravne praznine in pomanjkljivosti sistema. Možnosti za zlorabe so se zmanjšale zaradi pridobivanja podatkov o osebah ter njihovem premoženju in dohodkih iz uradnih evidenc. Podatki za ugotavljanje materialnega stanja se namreč črpajo iz 28 uradnih evidenc podatkov. Na ta način sistem preprečuje zlorabe, hkrati pa tudi onemogoča neupravičeno kopičenje pravic," so prepričani.

Da je delež zlorab – kljub drugačnemu javnemu mnenju – majhen, so nam pred dnevi dejali tudi na (državnem) inštitutu za socialno varstvo in Zvezi prijateljev mladine. A ko smo želeli preveriti, kakšne so številke, smo ugotovili, da tega nihče ne meri. V letnih poročilih centrov za socialno delo ni konkretnih podatkov. Iz Skupnosti CSD so nam sporočili, da kot poslovno združenje ne zbirajo podatkov, "to je v pristojnosti ministrstva, ki ima podatke prek informacijskega sistema". Na ministrstvu so nam povedali, da teh podatkov nimajo, niti v času, ko pripravljajo pomembno reorganizacijo sistema centrov za socialno delo (predlog zakona je trenutno v javni razpravi). 

Za socialne transferje letno namenimo dobro milijardo evrov, a denar ne pride vedno do tistih, ki ga potrebujejo. Foto: Thinkstock

Kršitve so, a jih je malo

Centri za socialno delo ne čakajo vedno na izide sodnih postopkov, saj ti trajajo predolgo. S tem obstaja tveganje zlorab. Foto: Thinkstock Matej Babšek, vršilec dolžnosti direktorja CSD Ljubljana Šiška, ki je največji v prestolnici, pravi, da tudi center posebne evidence o ugotovljenih nepravilnostih ne vodi. Meni, da je bilo med vsemi 66 tisoč odločbami, ki jih je center izdal lani, odstotkovno le malo nepravilnosti. Pa še tu gre, kot meni Babšek, "večinoma za dejstva, ki vplivajo na višino pravic in so bila naknadno ugotovljena, torej se je upravičencu po izdani odločbi spremenila višina dohodka ali število družinskih članov".

Občasno ugotovijo tudi zlorabe. "Prikrivanje lastništva premoženja v Sloveniji in tujini, samske osebe, ki dejansko živijo v zunajzakonski skupnosti, ponarejanje listin, lažna pričanja," Babšek našteva najpogosteje zaznane kršitve. Poudarja, da gre za posamične primere, lani v njihovem centru na primer niso imeli takih prijav.

Leta sta se navidezno ločevala, samo da sta dobila pomoč

Zakonski par je sistem pomoči zlorabljal tako, da je vedno pred oddajo vloge za denarno pomoč vložil predlog za ločitev. Žena je kot samska oseba dobila pomoč, ločitveni postopek pa sta nato prekinila. Foto: Thinkstock Socialna delavka iz enega od CSD po Sloveniji nam pove, kako je mogoče izigrati sistem: "Mamica z otrokom zaprosi za denarno pomoč, novega partnerja ne navede, iz evidenc pa prav tako ni razvidno, da ima partnerja, ki živi z njo. Zgodilo se je, da se je v taki situaciji vlagateljica zagovorila ali pa smo prejeli prijavo, da je tu še partner. V takem primeru vlagatelje vabimo, da se izrečejo o okoliščinah. V evidencah partnerja namreč, čeprav morda vemo, kdo je, ne smemo preverjati, dokler nimamo za to pravne podlage. Vedno lahko preverjamo le tistega, ki je napisan na vlogi."

Sogovornica se spomni primera para, ki se je več let navidezno ločeval.

"Imeli smo primer para, ki je pred potekom denarne socialne pomoči vedno oddal novo vlogo za ločitev. Vsakič, ko je vlagateljica zaprosila za denarno pomoč, je bila v ločitvenem postopku. Zakonca sta na sodišče vložila vlogo za razvezo, nato je ona zaprosila CSD za socialno pomoč in jo tudi dobila – kot samska oseba. CSD namreč v teh postopkih ne čaka na izid včasih dolgotrajnih sodnih postopkov in mu zadostuje, da je postopek pred sodiščem. Par je na sodišče vedno znova oddal nepopoln predlog za razvezo in sodišče ju je vedno pozvalo k dopolnitvi. Ker zakonca predloga nista dopolnila, je bil postopek pred sodiščem vedno znova ustavljen, še preden bi se lahko dejanske ločila. Pred potekom socialne pomoči je par oddal novo vlogo za ločitev in zgodba se je ponovila."

Preverijo vsako prijavo, tudi anonimno

Kako na CSD ugotavljajo zlorabe? Imajo sistemski nadzor ali le čakajo na prijave, gredo morda tudi na teren? Glavno orožje socialnih delavcev je, kot smo omenili že na začetku članka, informacijski sistem. CSD ima vpogled v različne baze podatkov, med drugim centralni register prebivalstva, Gursovo bazo nepremičnin, Fursove podatke, baze o stanju na bančnem računu, register vozil, plovil, zrakoplovov (vse navajamo na dnu članka). Poleg tega od prosilcev za denarno pomoč zahtevajo tudi bančni izpisek za zadnje tri mesece.

Prav sistem, ki so ga uvedli pred leti, po Babškovem mnenju povečuje delež zlorab, seveda le statistično. "Zaradi pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc odkrijemo več nepravilnosti kot v preteklosti, vendar ne moremo trditi, da jih je tudi dejansko več."

Samoiniciativni nadzor uvedejo, če okoliščine kažejo na to, da bi nekdo lahko neupravičeno prejemal pravice iz javnih sredstev, pa tudi v okviru notranjih nadzorov. Te je pred leti uvedlo ministrstvo za delo, ki vsakemu centru nalaga, da mora vsakega pol leta pregledati 50 vlog, če ima manj kot 14 zaposlenih, ali sto vlog, če jih ima več. Po besedah Babška komisijsko pregledajo naključno izbrane vloge in odločbe.

A večino nepravilnosti po besedah sogovornika še vedno odkrijejo na podlagi podatkov drugih organov, ki jih pridobijo po uradni dolžnosti. Preverijo vsako prijavo, tudi anonimno, pravi.

Če so ugotovljene kršitve ali nepravilnosti, morajo upravičenci pomoč vračati - ponavadi se to povrne tako, da se nekaj časa transferji ne izplačujejo. Zlorabe, ki imajo znake kaznivega dejanja, na CSD naznanijo pristojnim organom, pojasnjuje Matej Babšek s CSD Ljubljana Šiška. Foto: Thinkstock

Brez denarja je vsako leto prenavljal stanovanje

V primeru suma nepravilnosti postopek teče tako, da socialni delavec preveri upravičenca v evidencah, nato ga povabi na zagovor. Njegova izjava se zapiše v zapisnik in upravičenec lahko, če kasneje ugotovijo, da ni resnična, kazensko-materialno odgovarja. 

Včasih grejo socialni delavci tudi na teren. "Večinoma v primerih ugotavljanja obstoja zunajzakonskih skupnosti in upravičenosti ter namenske porabe izrednih denarnih pomoči, na primer za nakup bele tehnike, stanovanjske opreme in druge," pravi Babšek.

Sogovornica s CSD navede primer nenavadnih praks pri izrednih pomočeh, ki so jih preverili na terenu:

"Imeli smo primer, ko je prosilec dve leti zapored zaprosil za pomoč za nakup hladilnika. Ali primer, ko je prosilec vsako leto prosil za izredno pomoč za ista popravila v svojem precej majhnem stanovanju. V takem primeru gre socialni delavec na obisk in preveri, ali je pomoč upravičena."

Če so ugotovljene kršitve ali nepravilnosti, morajo upravičenci pomoč vračati – ponavadi se to povrne tako, da se nekaj časa transferjev ne izplačuje. Zlorabe, ki imajo znake kaznivega dejanja, pa na CSD naznanijo pristojnim organom.

Nepovezljivost s tujino

Nekateri centri za socialno delo za preverjanje prejemnikov transferjev najemajo tudi detektive. Detektivka Helena Dvoršak sodeluje s tujim CSD, za katerega opravlja poizvedbe na Balkanu. Foto: Thinkstock Ena največjih težav, ki jo priznava tudi ministrstvo, je, da socialni delavci nimajo vpogleda v tuje evidence, kjer bi lahko preverjali dohodke in premoženje prosilcev v tujini. To pomeni, da CSD nima informacije o računih ali premoženju Slovencev v tujini, prav tako ne za tujce, ki tu zaprosijo za pomoč (za nekatere transferje državljanstvo ni potrebno, zadostuje le dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji). 

Pred leti so na obrazec za socialne transferje dodali izjavo o premoženju prosilca v tujini, a tega nihče ne preverja.

Tuji CSD si v takih primerih pomagajo tudi z detektivi, pravi detektiva Helena Dvoršak, ki dela za center za socialno delo v eni od srednjeevropskih držav. Imena in lokacije zaradi varovanja poslovne skrivnosti ne razkriva. Začelo se je, ko so na centru ugotovili, da dva prejemnika pomoči to prejemata še v sosednji državi, hkrati pa imata luksuzno stanovanje in avtomobil. "Takrat smo morali preveriti njuno finančno stanje v Beogradu, kjer smo ugotovili, da imata stanovanji na elitnih lokacijah srbske prestolnice. Na podlagi naših ugotovitev in pridobljene pisne dokumentacije je gospa morala za dve leti in pol v zapor, in sicer zaradi kaznivega dejanja goljufije. Prav tako je morala povrniti vse prejemke," pravi Dvoršakova.

Doma premožni, v ciljni državi prejemajo podporo

Takrat so se, kot pravi, v tistem CSD odločili, da bodo v poizvedbe na Balkanu vlagali določen znesek letno, enako tudi za druge države od Filipinov do Peruja. In od takrat Dvoršakova sodeluje z njimi. Kot pravi, še ni imela primera, v katerem bi preverjala Slovence, ki bi v tej državi prejemali pomoč, največkrat so to prebivalci drugih držav nekdanje Jugoslavije.

"Iščemo predvsem nepremičnine in le redko se zgodi, da nič ne najdemo, saj je nova velika hiša statusni simbol balkanskih delavcev v tujini. Celo na spletu so objavljali posnetke porok s po sto svati in velikim razkošjem, ki se ni skladalo z njihovim statusom pri našem naročniku. V Maroku so našli osebo, ki je dobivala njihovo podporo, v Marakešu pa je imela lep hotel," pravi sogovornica. Dodaja, da se pogosto z enim primerom ukvarjajo detektivi v dveh ali treh državah hkrati. 

Preden se je tuji CSD lotil tega, so sprejeli določene pravilnike, kjer je določeno, da mora prosilec navesti popolnoma vse premoženje, ne glede na vrednost, in sporočati vse spremembe, ki nastanejo med prejemanjem podpore. Če se izkaže, da je lagal, mu takoj ustavijo izplačevanje podpore. Če ima dovolj premoženja, da del poplača, tega tudi izterjajo, opisuje sogovornica.

Ko se ljudje navadijo na pomoč …

Sogovornica s CSD kot eno glavnih težav izpostavlja ležernost – predvsem dolgotrajnih – prejemnikov pomoči, ki jim ta postane samoumevna.

"Pri nadzorih izrednih pomoči ugotavljamo, da nekateri kopičijo položnice, nato pa zaprosijo za izredno pomoč, da bi jih z njo plačali. Ljudje so povsem prepričani, da jim bo CSD odobril prošnjo za izredno pomoč."