Petek, 4. 10. 2024, 14.10
1 mesec
Na okrogli mizi za pregled učinkovanja novele zakona o zaščiti živali v praksi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,28
Razpravljavci so se dotaknili tudi nekaterih nedorečenosti in pomanjkljivosti veljavne zakonodaje, kot je ureditev biovarnosti, ravnanja z zapuščenimi hišnimi živalmi in drugo. Med predlogi za dopolnitve so bili izpostavljeni stroški za oskrbo zapuščenih živali, normativi za izvajanje javne službe na ravni lokalnih skupnosti ter uvajanje novih načinov skrbi in ukrepov za zmanjševanje populacije zapuščenih živali.
Leto dni po uveljavitvi novele Zakona o zaščiti živali je napočil pravi čas za pregled njenega učinkovanja v praksi, so na okrogli mizi ocenili predstavniki državnega sveta in Nacionalnega centra za dobrobit živali. Med pozitivnimi vidiki novele so razpravljavci izpostavili ustanovitev posebne enote uradnih veterinarjev za zaščito živali.
Okrogla miza je potekala v okviru Slovenskega veterinarskega kongresa, ob svetovnem dnevu živali pa sta jo organizirala komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Nacionalni center za dobrobit živali, ki deluje na ljubljanski veterinarski fakulteti.
Kot razpravljavci so na njej sodelovali predsednik komisije Branko Tomažič, poslanka in ena od predlagateljic zakona Meira Hot (SD), vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali Ožbalt Podpečan, generalna direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Znoj, predstavnica društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka Jadranka Juras in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič.
Našli so nekaj nedorečenosti
Kot so po okrogli mizi sporočili iz državnega sveta, je Tomažič ocenil, da obstoječa zakonodaja zaščite rejnih in družnih živali ne ureja celovito, saj ne upošteva specifičnih pogojev, ki se razlikujejo glede na vrsto živali in tehnologijo reje. Da zakon ni optimalen, po njegovem mnenju dokazuje tudi lanski primer protipravnega odvzema živali na kmetiji Možgan, med razlogi za pomanjkljivosti zakonodaje pa je omenil nesodelovanje s stroko s področij veterinarstva, zootehnike in prava pri pripravi zakona.
Razprava se je dotaknila tudi instituta kvalificiranega prijavitelja, ki zaradi zahteve državnega sveta za presojo ustavnosti še ni zaživel v praksi. Kot so spomnili v sporočilu za javnost, je državni svet v zahtevi za oceno ustavnosti ocenil, da sporne določbe kvalificiranim prijaviteljem neutemeljeno podeljujejo preširoka pooblastila, po katerih ti vstopajo v izvajanje inšpekcijskega postopka.
Predlagali so dopolnitve zakona
Razpravljavci so se dotaknili tudi nekaterih nedorečenosti in pomanjkljivosti veljavne zakonodaje, kot je ureditev biovarnosti, ravnanja z zapuščenimi hišnimi živalmi in drugo. Med predlogi za dopolnitve so bili izpostavljeni stroški za oskrbo zapuščenih živali, normativi za izvajanje javne službe na ravni lokalnih skupnosti ter uvajanje novih načinov skrbi in ukrepov za zmanjševanje populacije zapuščenih živali.
Med pozitivnimi vidiki novele so izpostavili ustanovitev posebne enote uradnih veterinarjev za zaščito živali, ki je že začela svoje delo. Tako se je v zadnjem letu okrepilo sodelovanje med Nacionalnim centrom za dobrobit živali in upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in sicer pri presojah glede zagotavljanja zaščite in dobrobiti živali ter pri inšpekcijskih postopkih.
Novela spodbudila javno razpravo
Kot pozitivne pridobitve novele so navedli še vključitev terapevtskih psov med izjeme glede zagotavljanja fizičnega varstva in njihovega vstopa v javna prevozna sredstva ter možnost ustanavljanja prehodnih hlevov za rejne živali.
Razpravljavci so ocenili, da je novela zakona kljub različnim odzivom spodbudila širšo javno razpravo o zaščiti in dobrobiti živalim, kar prispeva k večjemu zavedanju, da so živali čuteča bitja, s katerimi je treba ustrezno ravnati. Hkrati ugotavljajo, da je slovenska javnost vedno bolj pozorna in občutljiva na človekova ravnanja z živalmi, so še zapisali v državnem svetu.
