Na infekcijski kliniki povečano število bolnikov z leptospirozo

Na infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana zdravijo sorazmerno mlade bolnike z leptospirozo, ki so v dobri kondiciji, brez siceršnjih bolezni, pri katerih bi pričakovali težji potek bolezni, je v izjavi za medije pojasnila infektologinja Mateja Logar.

Na vprašanje, kaj je razlog za porast bolnikov, je odgovorila, da razlage še ni. Izvor okužb pri bolnikih namreč ni isti. "Zelo verjetno lahko pričakujemo v naslednjih nekaj tednih, glede na to, da je zdaj prišlo do spremembe vremena, do dežja, do teh nalivov, še kakšnega dodatnega bolnika," je dejala. Strokovnjaki vseeno upajo, da se bo število bolnikov kmalu začelo zmanjševati.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so glede na preliminarne podatke letos doslej zabeležili devet primerov leptospiroze, od tega tri primere v juliju in tri v avgustu. Trenutno podatki po navedbah inštituta kažejo, da gre za običajen porast primerov leptospiroze, ki ga beležijo v poletnem času. A so hkrati pojasnili, da v bolnišnicah paciente s to boleznijo običajno "prijavijo" ob koncu bolnišničnega zdravljenja.

Pomembno je, da se tako ljudje kot zdravniki na terenu zavedajo, da je ta bolezen v Sloveniji prisotna in da pri večini bolnikov poteka sorazmerno blago, pri nekaterih pa lahko poteka težje, je poudarila Logarjeva.

Večina primerov v Pomurju, drugov po Sloveniji obolenja redka

Leptospiroza je zoonoza, ki je razširjena po vsem svetu. Spada med zoonoze, saj je bolezen divjih in domačih živali, ki povzročitelja izločajo z urinom. Človek se okuži z neposrednim ali posrednim stikom z okuženo živaljo oziroma njenimi izločki, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Bolezen je po navedbah inštituta razširjena po vsem svetu, z izjemo polarnih območij. V Sloveniji se pojavlja leptospiroza v endemični obliki v Pomurju, od koder je tri četrtine vseh prijavljenih primerov. V preostalih predelih Slovenije se pojavlja obolenje sorazmerno redko. Okužbe z leptospiro se pri ljudeh pojavljajo v vseh obdobjih leta.

Najpomembnejši izvor okužbe so glodavci, zlasti podgane in poljske miši, ter številne druge živali, tudi psi in govedo. Za prenos okužbe je pomembna voda, ki je kontaminirana z urinom okuženih podgan, so pojasnili na NIJZ.

Bolezen poteka v dveh fazah. Začetni bolezenski znaki so neznačilni, podobni gripi: hitro naraščanje telesne temperature, pogosto z mrzlico, hudim glavobolom, bolečinami v mišicah. Pridružijo se lahko še bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, povečanje jeter, redkeje povečanje bezgavk in izpuščaj. Značilen znak, ki pa včasih ni izražen, je vnetje očesne veznice.

Zvišana temperatura se po enem tednu normalizira, kar pri manjšem delu bolnikov pomeni konec bolezni. Pri večini bolnikov pa pride do ponovnega dviga temperature. V tem času se pogosto pojavita meningitis in prizadetost ledvic. Smrt je ponavadi posledica odpovedi ledvic, jeter, pljučnice.

Leptospirozo zdravijo z antibiotiki. Zdravljenje traja od pet do sedem dni. Zelo pomembno je nadomeščanje tekočin in mineralov ter nadziranje delovanja pljuč, ledvic in jeter.

Leptospiroza je po navedbah NIJZ poklicna bolezen oseb, ki delajo z živino, živalmi, živalskimi izdelki ali na kontaminirani zemlji in vodi. Obolevajo tudi osebe, ki se kopajo v onesnaženi vodi, jezerih, kanalih in rekah.

Preprečevanje leptospiroze pri človeku je zelo težko, ker ni mogoče izkoreniniti velikega živalskega "rezervoarja" okužbe. Treba je higiensko urediti klavnice, živalske farme in kopališča. Cepljenje domačih živali je znatno zmanjšalo število obolenj, so na spletni strani še zapisali pri NIJZ.