Mramor prepričan, da bo Slovenija izšla iz postopka presežnega primanjkljaja

Prepričan sem, da bo Slovenija izšla iz postopka presežnega primanjkljaja in da se bo to zgodilo prihodnji mesec. Javnofinančni primanjkljaj v višini 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2015 je tak, kot smo ga načrtovali, je dejal finančni minister Dušan Mramor v Amsterdamu, kjer se je udeležil neformalnega zasedanja finančnih ministrov EU, ki so razpravljali o pravilih Pakta stabilnosti in rasti.

Minister pravi, da smo še vedno v okviru, ki smo si ga zadali

Po izračunih državnega statističnega urada je javnofinančni primanjkljaj Slovenije v letu 2015 po reviziji dosegel 1,13 milijarde evrov, kar je 2,9 odstotka BDP. Vseeno pa nižji od treh odstotkov BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila Pakta stabilnosti in rasti. "Metodološke spremembe so ta primanjkljaj premikale navzgor in navzdol zaradi različne metodologije Eurostata, vendar je še vedno v okviru, ki smo si ga zadali," je pojasnil Mramor.

Več naj bi bilo znanega predvidoma konec maja, ko naj bi Evropska komisija objavila nov sveženj priporočil za posamezne države s poudarkom na ključnih izzivih, ocenila pa bo tudi njihove javnofinančne politike.

Slovenija edina država, kjer so rezultati ekonomsko nesmiselni

Glavni del današnje razprave ministrov se je sicer vrtel okoli pravil in metodologij Pakta stabilnosti in rasti. Slovenija je bila izpostavljena kot edina država, pri kateri so rezultati, dobljeni s to metodologijo, ekonomsko nesmiselni, je še povedal Mramor.

Kje je rešitev?

V povzetku razprave o tem, kako naj se pakt spremeni oziroma dopolni, je bilo rečeno, da bo to potekalo v dveh fazah. V prvi fazi se bodo problemi, kot je problem pri Sloveniji, reševali v relativno kratkem roku, dolgoročno pa se bo preučilo, kakšne bi bile možnosti sprememb same uporabe pakta oziroma metodologij, je še povedal Mramor.

Predlog Evropske komisije, da bi prešli zgolj na kazalec izdatkov, v razpravi ni bil v celoti podprt. V razpravi je bilo slišati, da je potrebno pregledati kombinacijo treh kazalcev, ali je nekdo v skladu s Paktom stabilnosti in rasti - pravila dolga, pravila primanjkljaja in pravila izdatkov, je povedal minister.

V razpravi je bilo sicer zaznati, da je metodologija neustrezna in da bo določeno rešitev treba najti. S tem je Mramor, kot je dejal, zelo zadovoljen.

Rebalans proračuna za zdaj ni v igri

Mramor sicer za zdaj ne pričakuje, da bo zaradi upoštevanja pravil Pakta stabilnosti in rasti potreben rebalans proračuna za letošnje leto. Minister sicer ni izključil drugih razlogov, denimo znižanja gospodarske rasti ali upada prihodkov, za morebitne spremembe proračuna. Vendar pa je po Mramorjevih besedah o tem, ali so potrebne spremembe, trenutno še prezgodaj govoriti.