Mladi si s fiktivnimi vpisi na študij rešujejo socialni položaj

Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da je bilo v študijskih letih 2010/2011, 2011/2012, 2012/2013 v celotnem terciarnem izobraževanju po ocenah vpisanih več kot 18.000 oseb, ki niso napredovale v drugi letnik oziroma niso ponavljale prvega letnika, je pojasnil Samo Jereb s sodišča.

Za fiktivne študente 50 milijonov evrov Kot pravi, strošek države za to obdobje za potencialno navidezno vpisane osebe zaradi uveljavljanja pravice do dohodninske olajšave, subvencionirane prehrane in obveznega zdravstvenega zavarovanja po ocenah znaša 49,9 milijona evrov. Po ugotovitvah sodišča ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ni izdelalo načrta aktivnosti za vpis študentov v enotno evidenco od študijskega leta 1999/2000, kot to določa zakonodaja.

Kot je dejal državni sekretar na omenjenem ministrstvu Peter Maček, so sprejeli nekatere ukrepe, sprejemajo pa tudi navedeno kritiko. Ob tem je navedel dilemo glede vnašanja vseh vpisov v evidence, saj se s tem nalaga veliko dela, vprašanje pa je, kakšna bo korist. Kot možnost Maček navaja spremembo zakona, s katero bi skrajšali obdobje beleženja vpisov v enotno evidenco, in sicer od študijskega leta 2005/06 dalje.

Mladi nimajo možnosti zaposlitve Predsednik Študentske organizacije Slovenije Žiga Schmidt je kot napačen pristop označil gledanje na problem fiktivnih vpisov izključno skozi prizmo porabljenih sredstev. Po njegovih besedah je razlog za takšne vpise to, da mladi nimajo druge izbire. Med pravicami iz statusa študenta so tudi različne subvencije in ugodnosti, toda glavna stvar je delo, je poudaril. Z njim si, kot pojasnjuje, mladi rešujejo socialni položaj.

V razpravi so tudi poslanci opozorili, da se mladi vpisujejo fiktivno, saj nimajo možnosti zaposlitve, zato si z delom, ki jim ga omogoča status študenta, rešujejo socialni položaj.