Ponedeljek, 31. 1. 2022, 13.40
2 leti, 9 mesecev
Mitja Čander: Če ne jamraš, si pri nas sumljiv #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,52
5
"Izjemno pomebno je, da so v času pandemije covid-19 razmere za delovanje v kulturi ostale stabilne. Sredstva so se povečevala v številnih segmentih kulture," so besede, s katerimi je gost Valentine Plaskan, pisatelj, esejist, scenarist, urednik in dramaturg Mitja Čander, ocenil delo ministrstva za kulturo. Tudi njemu je bila v preteklosti ponujena funkcija ministra za kulturo, po navedbah Bojana Požarja pa je tudi eden izmed štirih kandidatov za predsedniško funkcijo programskega sveta RTV Slovenija. Kaj meni o teh funkcijah, politiki, novinarski svobodi, je povedal v oddaji Osebno z Valentino Plaskan, predstavil pa je tudi subvencioniranje Beletrine, ene naših največjih založb, in svoj prvenec, roman Slepec.
Mitja Čander ima velik vpliv na delovanje kulturnega ministrstva, a se, kot pravi, v tej funkciji ne vidi. "Menim, da moraš imeti za politiko poseben talent, mislim, da sem človek prenaglih stališč, preveč rad vidim konkretne rezultate svojega dela. V Sloveniji pa je žal tako, da je veliko stvari obsojenih na status quo."
Razmere so v času pandemije covid-19 ostale stabilne oziroma so se sredstva povečala, ampak saj veste, kulturniki moramo vedno "jamrati".
"Res pa je, da je frustracija mlajših, ki bi radi delovali bolj dinamično, bolj kreativno, vedno večja. Ti ljudje se počutijo odrinjeni in zapostavljeni. Upam, da bo kulturna politika čim bolj dinamična in da bodo vsi pri volji, da se kaj spremeni," je dejal.
"V tej vlogi se ne vidim"
Državni zbor je Čandru podelil mandat člana programskega sveta, po navedbah Bojana Požarja pa je Čander eden od štirih kandidatov, ki bi lahko dobili funkcijo predsednika programskega sveta RTV Slovenija. Kot pravi, pa se tudi v tej vlogi ne vidi. "Prizadeval si bom, da po svojih močeh pomagam pri uveljavljanju kulturno-umetniških programov in nasploh umetniških vsebin. Želel bi si več verodostojnih in zanimivih medijskih vsebin in močno upam, da se bo ta prostor diferenciral," je povedal.
"Beletrina ni nikakršen monopolist"
Spregovorila sta tudi o Beletrini in njenem subvencioniranju. "Beletrina ni nikakršen monopolist, saj njene knjižne izdaje morda zasedajo dva odstotka celotne slovenske knjižne produkcije," je pojasnil Čander in poudaril, da je Beletrina že vse od začetka odprt prostor svobodnih idej in misli za različne avtorje, za ljudi različnih provenienc, različnih nazorov in ideologij.
Beletrina pridobiva subvencije za del knjižnih izdaj že 25 let in je ena najbolj izrazitih založb na področju leposlovja in humanistike v Sloveniji. Subvencije javne agencije za knjigo predstavljajo le 15 odstotkov letnega proračuna založbe Beletrina. Založba pridobi več kot polovico sredstev na trgu, polovico pa na evropskih in drugih razpisih.
Dotaknila sta se tudi knjižne forme, saj živimo v času, ko je papirnata izdaja vse manj prisotna, v ospredje pa prihajajo e-knjige. Čander meni, da je knjiga stara tisočletja, tiskana knjiga pa le 500 let, in da bo knjiga ostala knjiga zaradi vsebine in svojih specifik.
Prvenec Slepec, za katerega je prejel prestižno nagrado
Ob koncu pa sta se pogovorila še o Čandrovem prvencu, in sicer o romanu Slepec, za katerega je prejel prestižno nagrado World Literature Today. "Pisanje tega romana mi je pomenilo ogromno z zelo osebnega vidika. To je eno lepo notranje veselje," je povedal.
Gre namreč za zelo intimno knjigo, v kateri se je lotil fenomena slabovidnosti oziroma slepote. "Te knjige nisem pisal, da bi požel nek zunanji uspeh, največje veselje je predstavljal proces pisanja, ki je zame pomenil osvoboditev od lastnih travm, lastnih tabujev, povezanih z lastno invalidnostjo. Imam pet odstotkov vida."
5