Petek, 13. 1. 2023, 15.15
1 leto, 10 mesecev
Ministrstvo za odpravo plačnih nesorazmerij v sodstvu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,25
5
Zadnja novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju pa vključuje tudi prvi korak v odpravi plačnih nesorazmerij, in sicer dvig plač za en plačni razred za vse javne uslužbence in funkcionarje s 1. aprilom. S tem dnevom se plačni lestvici dodaja še nov, 66. plačni razred. Poleg tega se urejajo povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki funkcionarjev, ki bodo v prehodni ureditvi do sprejetja novega zakona o funkcionarjih izenačeni z javnimi uslužbenci, je navedla ministrica Dominika Švarc Pipan.
Ministrstvo za pravosodje razume prizadevanja sodnikov, tožilcev in drugih pravosodnih funkcionarjev za odpravo plačnih nesorazmerij tako v funkcionarskem sistemu kot v odnosu do javnih uslužbencev v pravosodnem sistemu, zagotavlja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Po njenih besedah zato aktivno sodelujejo pri tovrstnih pogovorih.
Izplačilo sodnikom in tožilcem v višini 600 evrov bruto mesečno od 1. januarja letos, o katerem je predsednik vlade Robert Golob spregovoril na izrednem občnem zboru Slovenskega sodniškega društva 10. januarja, je začasen ukrep, s katerim vlada uresničuje eno od koalicijskih prednostnih nalog in izkazuje resnost, da se po dolgih letih uredijo plačne anomalije v sodnem sistemu in na ta način materialna neodvisnost sodnikov, je ministrica zapisala v odgovoru na poslansko vprašanje Urške Klakočar Zupančič (Svoboda), ki jo je zanimala časovnica odpravljanja nesorazmerij pri vrednotenju sodniških mest.
Omenjeni dodatek sodnikom in tožilcem, za katerega vlada še pripravlja normativno podlago, se bo po ministričinih besedah izplačeval, dokler ne bodo z reformo plačnega sistema sistemsko urejene njihove plače. Po zadnjih znanih podatkih ocenjujejo, da bo ta dodatek prejemalo 1.093 sodnikov in tožilcev, finančni učinek začasnega ukrepa pa je na letni ravni ocenjen na 9,1 milijona evrov.
Porušena plačna razmerja
Aktualna vlada se je pod okriljem ministrstva za javno upravo sicer ne glede na dodelitev omenjenih dodatkov odločila porušena razmerja v plačnem sistemu po letih parcialnega urejanja rešiti celovito s sistemsko reformo, je zagotovila ministrica. Tako je bil 29. septembra med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja parafiran dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023. Določil je, da se plačni razredi s 1. oktobrom 2022 zvišajo za 4,5 odstotka.
Zadnja novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju pa vključuje tudi prvi korak v odpravi plačnih nesorazmerij, in sicer dvig plač za en plačni razred za vse javne uslužbence in funkcionarje s 1. aprilom. S tem dnevom se plačni lestvici dodaja še nov, 66. plačni razred. Poleg tega se urejajo povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki funkcionarjev, ki bodo v prehodni ureditvi do sprejetja novega zakona o funkcionarjih izenačeni z javnimi uslužbenci, je navedla ministrica.
Vnovična presoja ustreznosti
Dodala pa je, da aktualna razmerja med uvrstitvami funkcionarjev kot tudi razmerja med plačami javnih uslužbencev in funkcionarjev zahtevajo vnovično presojo ustreznosti. Ob tem je treba po njeni oceni preučiti ustreznost vrednotenja dela vseh funkcionarjev, saj vsak poseg v sistem plač v javnem sektorju terja celovito presojo, vpliva na razmerja do preostalih plačnih skupin, tako v konkretnem primeru znotraj posameznih skupin funkcionarjev.
Odprava izpostavljenih nesorazmerij med uvrstitvami funkcionarjev je predvidena v okviru procesa prenove plačnega sistema javnega sektorja, je zagotovila. Zaveza vladne in sindikalne strani za začetek usklajevanj o sistemskih spremembah plačnega sistema javnega sektorja izhaja iz omenjenega dogovora, po katerem se najpozneje do 30. junija pripravi predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju oziroma nov zakon s podpisano izjavo o stopnji usklajenosti besedila členov.
5