Nedelja, 20. 5. 2018, 12.15
6 let, 7 mesecev
Ministrstvo v javno naročilo za letalsko protitočno obrambo
Kmetijsko ministrstvo je prejelo pooblastila od več kot polovice občin, ki ležijo na območju predvidene letalske obrambe pred točo, zato je začelo pripravo posebnega javnega naročila. Povabilo usposobljenemu ponudniku bo poslano še maja, napoveduje ministrstvo. V Letalskem centru Maribor pa pravijo, da bi postopki morali biti že končani.
Nekatera območja Slovenije so letos razmeroma zgodaj zajela neurja s točo. Toča je v začetku maja že klestila v Pomurju in na Štajerskem, kjer je ponekod povzročila precejšnjo škodo v kmetijstvu in vrtičkarjem, kasneje so o neurjih s točo poročali tudi z nekaterih drugih delov Slovenije.
Nad oblake s posipanjem
Slovenska vlada je na seji 26. aprila letos podprla izvajanje letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov na območju severovzhodne Slovenije v letih 2018 in 2019.
V izvajanje obrambe mora biti vključena vsaj polovica občin območja
Država bo sredstva za sofinanciranje izvajanja letalske obrambe pred točo namenila, če bo izkazan tudi interes lokalnih skupnosti oziroma če bo v izvajanje letalske obrambe pred točo vključenih vsaj polovica občin z branjenega območja severovzhodne Slovenije.
Gre za skupno 71 občin, od tega vseh 27 občin Pomurja, vseh 41 občin Podravja ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občino Podvelka iz Koroške.
Nevarnost pojava toče je v Sloveniji velika, naša država pa spada med območja z največjo pogostostjo neviht v Evropi.
Javno naročilo bo izvedeno s pogajanji brez predhodne objave
Ministrstvo je prejelo 57 pooblastil občin za izvedbo priložnostnega skupnega javnega naročila, zato se je lotilo priprave priložnostnega skupnega javnega naročila za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo. Kot so pojasnili na kmetijskem ministrstvu, bo to javno naročilo izvedeno po postopku s pogajanji brez predhodne objave.
"Ponudnik, ki je zaradi tehničnih specifikacij javnega naročila sposoben izvesti to naročilo, bo s povabilom k sodelovanju pozvan k oddaji ponudbe. Povabilo bo poslano še maja," so napovedali na ministrstvu.
Ministrstvo bo prispevalo 35 odstotkov sredstev, za preostalo morajo poskrbeti občine same
Ministrstvo sicer prispeva do 35 odstotkov potrebnih sredstev, preostali del sredstev pa zagotovijo občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo.
Na ministrstvu navajajo še, da se izvajanje letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov na območju severovzhodne Slovenije sofinancira do doseženih ciljnih površin pokritosti 1.500 hektarjev sadovnjakov in sto hektarjev vinogradov z mrežami proti toči, kot je to določeno v strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki jo je vlada sprejela junija 2014.
Letalski center Maribor protitočno obrambo izvajal že več let
V Sloveniji je protitočno obrambo že več let izvajal Letalski center Maribor. Kot je dejal dolgoletni vodja tega projekta pri mariborskem centru Darko Kralj, je Letalski center Mariborv Sloveniji edini usposobljen za to in je tudi letos pripravljen na izvajanje letalske protitočne obrambe. "Mi potrebujemo od tri do štiri dni po podpisu pogodbe in smo pripravljeni," je dejal Kralj. Pripravljeno imajo vse, le reagenta ne nabavljajo v naprej.
Glede postopkov, ki tečejo pri kmetijskem ministrstvu, je dejal, da bi vse skupaj moralo biti končano že marca in bi bili v začetku maja pripravljeni za ukrepanje. Stroške protitočne obrambe v eni sezoni je ocenil na od 160 tisoč do 200 tisoč evrov, ob tem pa dodal, da v tem znesku ni všteto vse delo Letalskega centra Maribor.
V Sloveniji je bilo lani proti toči zaščitenih 11 odstotkov nasadov, kar je predstavljalo 31 odstotkov površine intenzivnih sadovnjakov. Namakanih je bilo 16 odstotkov ali 15 odstotkov celotne površine. V zadnjih letih se je najbolj povečala površina, zasajena z orehi, ki se je zavihtela na drugo mesto. Na prvem ostajajo jablane.
Kot ugotavlja statistični urad, se je sestava sadnih vrst v intenzivnih sadovnjakih v zadnjih petih letih spremenila. Zmanjšala se je površina, zasajena z jablanami, hruškami, breskvami in nektarinami, povečala pa površina z lupinastim sadjem. Pri teh se je površina, zasajena z orehi, skoraj podvojila, orehi pa so rasli na 340 hektarjih.
Površina, zasajena z jablanami, hruškami, breskvami in nektarinami, ki spadajo med najpogostejše sadne vrste, se je od leta 2012 zmanjšala za 482 hektarjev. Nasadi breskev in nektarin so se na primer v zadnjih 15 letih skrčili za več kot polovico, tako da so jih lani obdelovali na 282 hektarjih.