Nedelja, 6. 1. 2019, 9.00
5 let, 3 mesece
Ministrstva hitijo s pripravo finančnih načrtov za pripravo rebalansa proračuna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,04
V okviru priprave rebalansa državnega proračuna posamezna ministrstva v teh dneh vnašajo predloge svojih finančnih načrtov v računalniški program. Pri tem morajo upoštevati zgornjo mejo odhodkov, ki se za večino uporabnikov nekoliko zvišuje, časa pa imajo do četrtka. Vlada naj bi predlog rebalansa potrdila konec meseca.
Izhodišča za pripravo rebalansa je vlada sprejela decembra, ko je v skladu s spremenjenim odlokom o okviru za pripravo proračunov vseh štirih javnih blagajn določila, da bo zgornja meja odhodkov proračuna letos znašala 10,16 milijarde evrov. V veljavnem proračunu, ki ga je DZ sprejel že novembra 2017, je ta meja določena pri 9,70 milijarde evrov.
"Čeprav se zgornja meja dovoljenih izdatkov zvišuje, pa vlada pri načrtovanju in ocenjevanju obsega prihodkov in izdatkov zasleduje načelo previdnosti, tako da zagotavlja nadaljevanje gospodarske rasti," je decembra poslancem v DZ zatrdil finančni minister Andrej Bertoncelj. "Svarim, da ne bi prišli v skušnjavo primanjkljaja, tega ne bom podpisal," je dodal.
Neuravnoteženost povzročili lani sprejeti predpisi in dogovori
Rebalans je potreben, ker je državni proračun zaradi v lanskem letu sprejetih predpisov in sklenjenih dogovorov z reprezentativnimi združenji in sindikati, ki vplivajo na višji obseg proračunskih izdatkov, z začetkom leta 2019 postal neuravnotežen. Če vlada rebalansa ne bi pripravila, bi bilo izvrševanje državnega proračuna in ostalih enot sektorja države (pokojninske in zdravstvene blagajne ter občinskih proračunov) oteženo.
Z javnimi uslužbenci se je denimo vlada dogovorila, da bo večina z letom 2019 deležna izboljšanja plač. En plačni razred so pridobili tudi policisti, ki jim je vlada v zameno za končanje stavke obljubila tudi višje dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo. Prav tako se letos zvišuje povprečnina, ki so je občine od države deležne za financiranje svojih osnovnih nalog. Poleg redne je letos predvidena še izredna uskladitev pokojnin, ukinjajo se še zadnji varčevalni ukrepi na področju otroških dodatkov, štipendij, porodniškega nadomestila.
Vlada se je z javnimi uslužbenci dogovorila, da bo večina z letom 2019 deležna izboljšanja plač.
Letošnji proračunski presežek naj bi znašal vsaj 170 milijonov evrov
Povečanje porabe za približno 460 milijon evrov omogoča še višja rast pričakovanih prihodkov. Teh naj bi se letos v državni proračun nateklo za skupaj 10,33 milijarde evrov. Vlada torej za letos načrtuje proračunski presežek, znašal naj bi 170 milijonov evrov oz. 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda. "To je ena od ključnih zavez, ki jih je sprejela koalicija, in sicer da bo rebalans za leto 2019 izkazoval nominalni presežek," je v začetku decembra po prvi proračunski seji dejal Bertoncelj.
"Potrebna bo velika mera strpnosti in razumevanja," je dejal Andrej Bertoncelj.
Pred dokončno potrditvijo osnutka rebalansa, ki ga namerava vlada v DZ poslati najpozneje do konca januarja, bodo sledila usklajevanja s posameznimi proračunskimi uporabniki. In čeprav ministrstva večinoma dobivajo nekoliko več denarja, kot jim ga je dodeljenega zdaj, Bertoncelj ocenjuje, da usklajevanja ne bodo lahka. "Potrebna bo velika mera strpnosti in razumevanja," je dejal.
Ob sprejemu izhodišč za pripravo predloga rebalansa je vlada proračunskim uporabnikom naložila, da pri oblikovanju finančnih načrtov za letos načrtujejo pravice porabe v obsegu, ki omogoča izpolnitev vseh obveznosti iz veljavnih predpisov in iz sklenjenih sporazumov s sindikati javnega sektorja. Svoje aktivnosti morajo načrtovati predvsem v tiste vrste investicij, ki imajo največji multiplikator na gospodarsko rast. Med drugim morajo upoštevati že tudi stroške, povezane s pripravo na predsedovanje EU v letu 2021.
Z izjemo infrastrukturnega so ministrstva z dodeljenimi sredstvi zadovoljna
Na ministrstvih so z dodeljenimi sredstvi večinoma zadovoljni. "Povečanje sredstev tako za potrebe prihodnjega razvoja in modernizacije Slovenske vojske kot za področje zaščite in reševanje je skladno z načrti vlade o postopnem povečevanju sredstev za obrambne namene," so povedali na obrambnem ministrstvu.
Ministrstvu za javno upravo so dodeljena sredstva skladno z dogovorom z javnim sektorjem, na zunanjem ministrstvu pa pravijo, da bodo v danih okvirih lahko zagotovili sredstva za redno delovanje, nimajo pa zagotovljenih sredstev za začetek priprav na predsedovanje EU.
Na ministrstvu za pravosodje ocenjujejo, da bodo z dodeljenimi sredstvi lahko nemoteno izvajali svojo redno dejavnost. Bi pa bili veseli tudi dodatnih sredstev, ki bi jih namenili za vzdrževanje starih, dotrajanih in premajhnih stavb, v katerih so tako zapori kot pravosodni organi. Med večjimi projekti pravosodnega ministrstva sta sicer zapora v Dobrunjah v Ljubljani ter na Igu, za katera bodo letos predvsem pridobivali vso potrebno projektno dokumentacijo.
Manj zadovoljni so na ministrstvu za infrastrukturo, kjer imajo v načrtih vrsto projektov. Najpomembnejši med njimi so drugi tir železniške proge Divača - Koper, tretja razvojna os in priprava energetskega koncepta, letos nameravajo nadaljevati tudi s pospešeno obnovo državnih cest in železniških povezav ter uvesti enotno vozovnico za javni potniški promet. "S proračunskim razrezom na ministrstvu za infrastrukturo še nismo zadovoljni, vendar verjamemo, da bo proračun sprejet v okvirih, ki bodo omogočili uresničitev vseh projektov," so sporočili.
