Rabuza

Ponedeljek,
28. 1. 2019,
11.25

Osveženo pred

5 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,78

2

Natisni članek

Natisni članek

Dejan Prešiček odstop ministri z najkrajšim mandatom

Ponedeljek, 28. 1. 2019, 11.25

5 let, 10 mesecev

Najhitrejši odstopi ministrov

Minister Prešiček na repu neslavne lestvice #video

Rabuza

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,78

2

Dejan Prešiček | Dejan Prešiček je kot minister za kulturo posle prevzel 14. septembra lani. | Foto STA

Dejan Prešiček je kot minister za kulturo posle prevzel 14. septembra lani.

Foto: STA

Čeprav se bežnemu opazovalcu zdi, da je minister za kulturo Dejan Prešiček odšel takoj za tem, ko je sedel na ministrski stolček, je daleč od rekorderjev. Najkrajši mandat v svojih rokah še naprej trdno držita Igor Maher in Klavdija Markež, ki sta bila ministra le pet dni.

Dejan Prešiček
Novice Šarec sprejel Prešičkov odstop, začasni minister bo Pikalo #video

Odstop Dejana Prešička z mesta kulturnega ministra je drugi odstop v vladi pod vodstvom Marjana Šarca. Pred njim se je moral posloviti Marko Bandelli, ki je na ministrskem stolčku sedel točno dva meseca. Bandelli se je moral posloviti po tem, ko je v javnosti zaokrožilo njegovi elektronsko sporočilo z grožnjami dvema županskima kandidatoma pred lokalnimi volitvami.

Dobri štirje meseci, kolikor je Dejan Prešiček preživel na čelu kulturnega ministrstva, ga uvrščajo na rep deseterice najhitrejših odhodov. Svoj odstop je ponudil po tem, ko so se v javnosti pojavile informacije o zlorabi položaja in očitkih o šikaniranju zaposlenih na ministrstvu.

Rekord je le pet dni

Nekdanji minister za infrastrukturo Igor Maher je moral odstopiti po tem, ko je se izkazalo, da je lastnik črne gradnje nad Sečoveljskimi solinami. | Foto: STA , Nekdanji minister za infrastrukturo Igor Maher je moral odstopiti po tem, ko je se izkazalo, da je lastnik črne gradnje nad Sečoveljskimi solinami. Foto: STA , Primat najhitrejšega slovesa v svojih rokah trdno držita Igor Maher in Klavdija Markež. Maher je leta 2013 iz vrst Državljanske liste prevzel ministrstvo za infrastrukturo, le pet dni pozneje pa je odšel.

Usodna je bila črna gradnja nad Sečoveljskimi solinami, katere lastnik je Maher. Najprej je sicer trdil, da so krivi prejšnji lastniki, vendar se je pozneje izkazalo, da je sporni objekt postavil v času, ko je bil lastnik on. Leta 2016 je Maher črno gradnjo porušil.

Prvo mesto si Maher deli z Markeževo, ki je leta 2015 prevzela ministrstvo za izobraževanje in prav tako po petih dneh zapustila ministrski stolček. Markeževa je del svojega magistrskega dela prepisala iz diplomske naloge nekdanjega študenta mariborske ekonomske fakultete, očitke pa je potrdil tudi senat fakultete za državne in evropske študije.

Na oder za zmagovalce s predhodnim dogovorom

Na odru za zmagovalce najkrajših ministrskih mandatov je še nekdanji minister za finance Janez Kopač v vladi Janeza Drnovška. Njegov odstop se je zgodil pred 26 leti in je bil dogovorjen, saj je le nadomeščal poznejšega ministra Mitjo Gasparija, ki je bil zadržan zaradi obveznosti v Svetovni banki. Na čelu ministrstva je bil od 14. maja do 10. junija 1992.

Alenka Trop Skaza je bila ministrica za zdravje točno en mesec. | Foto: STA , Alenka Trop Skaza je bila ministrica za zdravje točno en mesec. Foto: STA ,

Trop Skaza in Petrović na čelu mesec dni

Točno mesec dni je bila ministrica za zdravje Alenka Trop-Skaza. Odstopila je leta 2014, kot je dejala zaradi pritiskov, podtikanj in očitkov, ki jih je bila deležna tako ona kot njena družina. V javnosti so se pojavljala namigovanja, da je njen odhod povezan s posli njenega moža Smiljana Tropa, lastnika podjetja Klima Ptuj, saj naj bi nekdanja ministrica lahko škodovala poslom svojega soproga.

Mesec dni se je na ministrstvu za gospodarstvo zadržal Jožef Petrovič. Tam je bil, tako kot Markeževa, v času vlade Mira Cerarja. Petrovič je moral kovčke pospraviti po tem, ko so se pojavile informacije, da naj bi v času, ko je bil še divizijski direktor DZS, sodeloval pri kartelnih dogovorih glede prodaje pisarniškega materiala državni upravi.

Najhitrejši ministrski odstopi

1. Klavdija Markež, ministrica za izobraževanje, znanost in šport v vladi Mira Cerarja

2. Igor Maher, minister za infrastrukturo in prostor v vladi Alenke Bratušek

3. Janez Kopač, minister za finance v vladi Janeza Drnovška

4. Alenka Trop Skaza, ministrica za zdravje v vladi Alenke Bratušek

5. Jožef Petrovič, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo v vladi Mira Cerarja

6. Violeta Bulc, ministrica brez listnice, pristojna za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vladi Mira Cerarja

7. Marko Bandelli, minister brez listnice, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vladi Marjana Šarca

8. Jože Damijan, minister brez listnice, pristojen za razvoj v vladi Janeza Janše

9. Duša Trobec Bučan, ministrica brez listnice, odgovorna za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v vladi

10. Dejan Prešiček, minister za kulturo

STA