Minister Boštjančič napovedal široko davčno reformo

"Ne verjamem, da so strukturne reforme možne brez ukrepov na vseh področjih," je ob predstavitvi najnovejšega poročila Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) na Brdu pri Kranju dejal Klemen Boštjančič.

Med ključnimi reformami je navedel reformo zdravstvenega sistema za bolj kakovostno, dostopno in učinkovito zdravstvo. Zdravstveni reformi, ki si med drugim prizadeva, da bodo ljudje živeli dlje, po njegovem mnenju logično sledi pokojninska reforma, ki bo med drugim spodbudila daljše ostajanje v zaposlitvi.

Zmanjšanje obremenitve dela

Dejal je, da bo vlada zelo verjetno šla v širšo davčno reformo, kot je načrtovala na začetku. Reforma bi bila lahko za razpravo v koaliciji pripravljena jeseni, v začetku naslednjega leta bi lahko začeli razpravo z različnimi deležniki, je napovedal. Z reformo naj bi naslovili priporočilo OECD, da bi bilo treba zmanjšati davčno obremenitev dela in da je še prostor za povečanje obdavčitve potrošnje in premoženja ter "še marsikaj drugega", je povedal minister.

Pri tem je dejal, da želijo nasloviti vse "anomalije", ki so se zgodile pri davkih in so "v veliki meri posledica bolj ali manj močnih lobističnih skupin". Del sprememb bo po njegovih besedah zelo verjetno za sprejem pripravljenih že letos - med temi je velik razkorak pri obdavčitvi dela zaposlenih in t. i. normirancev.

Tako kot priporoča OECD, vlada načrtuje ciljane ukrepe za boj z inflacijo, glede energetske draginje bodo ukrepi naslavljali določene skupine prebivalstva in industrije, je dejal Boštjančič.

Ciljani pristop pri boju z draginjo

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je potrdil ciljani pristop pri boju z draginjo in med drugim napovedal, da se bodo osredotočili na najbolj socialno ogrožene, saj se najhitreje dražijo osnovne dobrine, kot so ogrevanje, energenti in hrana. Povedal je, da je ministrstvo naročilo nov izračun minimalnih življenjskih stroškov in da bodo novemu izračunu prilagodili mehanizme socialne države. Ob tem pa bodo nujni ukrepi, ki jih že pripravlja vladna skupina za draginjo, je dodal.

Glede davkov je Mesec dejal, da ne nasprotuje razpravi o njihovi spremembi, je pa ob podatkih o davčnem bremenu po državah poudaril, da višina davčnega bremena kaže tudi na obseg pravic, ki jih zagotavlja posamezna država. Tako bo za povečanje produktivnosti in odpravo razvojne vrzeli treba nameniti več sredstev za razvoj in raziskave, za ustavitev odseljevanja iz Slovenije bo treba ukrepati glede stanovanjske krize in ustvarjati priložnosti za mlade, za ureditev dolgotrajne oskrbe bodo nujna tudi javna sredstva, je navedel. Pozdravil je stališče ministra za finance glede odpravljanja vrzeli med redno zaposlenimi in prekarnimi delavci. Mesec med možnostmi za povečanje produktivnosti vidi tudi v razvoju ekonomske demokracije z vključevanjem delavcev v lastništvo podjetij.

Ministrica brez resorja, pristojna za digitalno preobrazbo, Emilija Stojmenova Duh, je med drugim dejala, da že iščejo rešitve, ki naslavljajo izzive na področju digitalizacije, ki jih navaja poročilo. Tako je med drugim napovedala prizadevanja za pokritje belih lis, torej območij, ki niso komercialno zanimiva za pokritje s širokopasovnim internetnim dostopom, prav tako iščejo rešitve za zagotovitev cenejšega širokopasovnega dostopa, izboljšanje digitalnih spretnosti ljudi, za kar bo pomembno vseživljenjsko učenje, na dolgi rok pa tudi spremembe v izobraževalnem sistemu ter povečanje izkoriščanja potenciala digitalizacije pri podjetjih.

Med izzivi tudi zvišanje produktivnosti

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je med izzivi, ki jih navaja poročilo, izpostavil zvišanje produktivnosti, ki po njegovih besedah že od deset do 15 let stagnira. Pomembno bo tudi nasloviti demografske spremembe, saj se bo sicer povečal pritisk na javne finance. Države z več prostora v javnih financah se lahko učinkoviteje odzovejo v času kriz.

Inflacija po Vasletovih besedah postaja širše osnovana, višje cene energije se prelivajo v preostale proizvode. Za znižanje inflacije bo ključno končanje vojne v Ukrajini, pomembno pa bo tudi ukrepanje politik, med drugim denarne. Evropska centralna banka (ECB) je tako začela postopno normalizacijo denarne politike s prenehanjem odkupovanja vrednostnih papirjev, na julijskem zasedanju bo ECB predvidoma zvišala ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke, septembra bi lahko sledil nov dvig za 0,50 odstotne točke, do dodatnih dvigov bi lahko prišlo v zadnjem četrtletju letos in prvem četrtletju 2023, je napovedal.

Tveganje za inflacijsko spiralo

Direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Marijana Bednaš je med tveganji navedla vpliv višanja cen na pritiske po rasti plač, kar bi lahko vodilo v inflacijsko spiralo. Umar pričakuje, da bo inflacija letos nekaj odstotnih točk višja od 6,4 odstotka, kot so napovedali spomladi, torej blizu napovedi centralne banke, ki je pri devetih odstotkih.

Glede fiskalne politike Bednaševa meni, da je smiselno iskati ravnotežje med kratkoročnimi, nujnimi ukrepi in iskanjem poti za konsolidacijo javnih financ. O možnostih, da bi dodatne zaposlene lahko zagotovili z aktivacijo šolajočih in starejših od 55 let, kar navaja OECD, Umar meni, da so omejene in da bo pomembno privabljanje tuje delovne sile.