Četrtek, 20. 11. 2014, 15.21
4 leta, 10 mesecev
Milan Brglez ostaja predsednik DZ (video)
Za razrešitev je glasovalo 15 poslancev, proti pa 57. Da bi bila razrešitev uspešna, bi jo moralo podpreti najmanj 46 poslancev.
Podporo Brglezu so še pred glasovanjem napovedali v vseh treh koalicijskih strankah – SMC, DeSUS in SD – pa tudi v ZaAB. V NSi so napovedali, da glasovnic za glasovanje ne bodo prevzeli, v ZL pa, da se bodo njihovi poslanci pri glasovanju odločali po svoji vesti.
V SDS so predlog za Brglezovo razrešitev vložili zaradi njegovih izjav v tedniku Mladina. Sporni zanje sta bili med drugim izjavi, da je bila slovenska država korak nazaj v smislu državotvornosti in da je ideja revolucije, kot jo zagovarjajo v Združeni levici, lahko simpatična, a je nerealna.
Sporna zanje je bila tudi izjava o povojnih povojih, ko je Brglez dejal: "Posledica zgolj upoštevanja naravnega prava, če poskušate razumeti takratne oblastnike, pa so povojni poboji."
Z izjavo o povojnih pobojih je po mnenju SDS Brglez podprl genocid, ki se je na slovenskih tleh zgodil po drugi svetovni vojni, z izjavo o državotvornosti pa naj bi omalovaževal slovensko državo, kar naj bi bilo za predsednika DZ nedopustno.
Ob tem je dodal, da je "skoraj nemogoče pričakovati, da bi pri vsakem vprašanju človek lahko našel tako večino, zato da bi se lahko pogovarjal o denimo ustavni večini". A dokler ga podpira 46 poslancev, tako dolgo bo predsednik DZ, je zagotovil.
Na vprašanje, kako komentira dejstvo, da je poslanska razprava trajala sedem ur, čeprav je bil izid glasovanja pričakovan, pa je Brglez odgovoril, da gre za eno od proceduralnih možnosti, ki jih v SDS imajo. Spomnil je, da v SDS ne morejo sklicati izredne seje DZ, ker za to nimajo dovolj glasov.
"Če bi čakali na to, da bo koalicija naš predlog podprla, ne bi nikoli vložili nobenega predloga, ne tega formalnega za razrešitev predsednika DZ ne zakona ne kakršnihkoli dopolnil," je povedal in pristavil, da so bili predlog za Brglezovo razrešitev dolžni vložiti.
Poslanska skupina SDS je po Brglezovem mnenju vešča nekaterih postopkov, ki so mu bili do sedaj tuji, med drugim tudi pripisovanja stališč in dejstev, ki nimajo nič z realnostjo, in bi jih najlažje označil z besedo laž.
To je, kot pravi Brglez, politična kultura "poslancev SDS, njihovih stricev, tet, botrov, satelitov". Namesto, da bi se te prakse odpravljale, in bi SDS rekla bobu bob, se pogledala v ogledalo in videla, kaj dela narobe, morda celo priznala svoje napake, pa vodi politično kulturo natolcevanj, obtoževanja in trganja iz konteksta.
Predlog za njegovo razrešitev je označil za lepljenko, ki sicer ustreza formalnim zahtevam, ne pa tudi likovnim zahtevam. "Vsakdo, ki se je kdaj srečal z umetnostjo, ve, da lepljenke narediš tako, da iz več starih zadev narediš eno novo celoto. V poslanski skupini SDS žal temu niso bili kos," meni in dodaja, da se to izrazito kaže na zadnji strani zahteve, kjer so iz seznama vseh podpisov poslancev SDS izbrisali podpis Janeza Janše.
Slabo brisanje imena po njegovem mnenju zbuja utemeljen sum, da ima SDS podpise "na zalogo". Sklepa, da so podpis Janše izbrisali zato, ker so se verjetno bali, da zahteva z njegovim podpisom formalno ne bila pravilno vložena in je ne bi bil dolžan sprejeti.
Po prepričanju SDS mora predsednik DZ delovati povezovalno, upoštevati mora prepričanja vseh volivcev, spoštovati ustavni red in izražati vrednote, ki so v skladu z ustavo. A tega Brglez po prepričanju SDS v intervjuju ni upošteval. Prepričani so, da so njegove izjave v nasprotju s temeljnimi vrednostnimi izhodišči in pravnimi podlagami, na katerih temelji samostojna Slovenija.
Kot je dejal Tanko, je predsednik v intervjuju zagovarjal tudi totalitarne metode, ko je dejal, da je ideja revolucije, kot jo zagovarjajo v Združeni levici, lahko simpatična, a je nerealna. Izjava po Tankovih besedah kaže, da Brglez "simpatizira z idejo revolucije kot legalno in legitimno potjo za prevzem oblasti, čeprav iz lastnih izkušenj vemo, da nam je revolucija prinesla eno samo gorje in zaostajanje za razvitim svetom ter fizično uničila velik del inteligence in gospodarstva".