Milan Brglez o svojem intervjuju v Mladini: SDS trga izjave iz konteksta

Po Brglezovem mnenju se s trganjem izjav iz konteksta kaže politična (ne)kultura, sam je ne sprejema. Zato bo na seji DZ pojasnil, da očitki ne le ne držijo, ampak so sad nekih drugih namenov, je dodal. "To ni moj način komunikacije in ni tisto, zaradi česar sem se podal v politiko" Kot je v odzivu na predlog poslanske skupine SDS med drugim sporočil Brglez, žal ugotavlja, da se s "prilagajanjem povedanega, natolcevanjem in navajanjem nikoli izrečenih stvari" kaže neka politična (ne)kultura, v katero ni nikoli želel privoliti, ne želi in tudi v prihodnosti ne bo privolil.

"To ni moj način komunikacije in ni tisto, zaradi česar sem se podal v politiko. Sam namreč vztrajam, da je čas, da v Sloveniji dvignemo komunikacijo med političnimi akterji na višjo raven, zato tako neutemeljeno pisanje kot tudi ton sporočila poslanske skupine SDS zavračam," je zapisal Brglez.

Zaveda se, da imajo poslanci SDS vso pravico do svojih stališč in pogledov A kljub temu se, kot je poudaril, zaveda, da imajo poslanci SDS vso pravico do svojih stališč in pogledov, kar je po njegovem mnenju tudi prav. Tako bo predlog za njegovo razrešitev v skladu s poslovnikom uvrščen in obravnavan na seji DZ, kjer bo Brglez pojasnil, da so očitki neutemeljeni in so "sad nekih drugih namenov".

Poslanska skupina SDS je predlog za Brglezovo razrešitev s funkcije predsednika DZ vložila v torek, in sicer zaradi njegovega intervjuja za tednik Mladina, ki je bil objavljen 26. septembra. Kot je na novinarski konferenci ob vložitvi predloga dejala poslanka SDS Jelka Godec, je Brglez v intervjuju podajal stališča, ki so v nasprotju z ustavnim redom.

Po mnenju SDS je Brglez v intervjuju poudarjal, da je osamosvojitev korak nazaj v državotvornosti in da je bila Jugoslavija bolj kredibilna od zdajšnje države, "čeprav vsi vemo, da je temeljila na komunistični represiji". Prav tako je navajal, da so bili povojni poboji "posledica naravnega prava", podajal je tudi naklonjenost totalitarnim metodam, je pojasnila Godčeva.

Za razrešitev predsednika DZ veljajo isti postopki kot za njegovo imenovanje, kar pomeni, da jo lahko predlaga najmanj 10 poslancev, o razrešitvi pa se glasuje tajno. Za razrešitev je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. O predlogu za razrešitev sicer pred sejo DZ ni razprave na katerem od delovnih teles.