Mesece so cincali, bodo našli rešitev v treh dneh?

Slovenija je v zadnjih dneh v središču krize, ki jo zaznamujejo sto tisoči beguncev in migrantov z Bližnjega vzhoda in iz severne Afrike. Tako kot povsod po Evropi gre tudi pri nas predvsem za notranjepolitično vprašanje, čeprav na prvi pogled ni videti tako.

Čeri v raju na zemlji Če ne bi šlo predvsem za notranjepolitično vprašanje, bi Evropa že zdavnaj brez velikih razprav in sporov med članicami, ki lahko porušijo temelje integracije, vsrkala ljudi, ki EU vidijo kot raj na zemlji.

V Sloveniji predsednik vlade Miro Cerar vesla med čermi strahu pred desnico, ki lahko izkoristi morebitni kaos in slovenski prastrah pred tujci, ter levico, ki želi odprte meje in opozarja na človekoljubni vidik krize.

Varuhi schengna imajo radi koridorje Tako ne more biti presenečenje, da je Slovenija hkrati varuh schengna, ki ne bo pod nobenim pogojem dopustila koridorjev, in obenem država, skozi katero so do zdaj begunci morda najhitreje spolzeli proti severu. Kot da bi bil koridor že vzpostavljen.

Na Hrvaškem je Cerarjevega kolega Zorana Milanovića groza, da bi oblast v naslednjih mesecih na volitvah prepustil HDZ, ki s populistično retoriko izkorišča neorganizirano državno spopadanje z begunsko krizo. Milanoviću bi lahko oblast spolzela iz rok, čeprav mu je podpora v zadnjih mesecih naraščala, ko je z dobro mero populizma odigral glavno vlogo v protislovenski arbitražni histeriji in v reševanju državljanov, ki so s posojili v frankih zabredli v revščino.

Zidovi v madžarskem raju Tudi na Madžarskem, kjer je stranka premierja Viktorja Orbana, graditelja novih evropskih zidov, lani jeseni začela izgubljati podporo v javnosti, je vprašanje beguncev in migrantov prvovrstno politično vprašanje, ki razdvaja javnost.

Lahko bi naštevali še naprej. Očitno je, da evropski politiki kljub preteklim negativnim izkušnjam z zunanjepolitičnimi spodrsljaji, ki so ob krizah v svetu neenotno EU pošiljale v geopolitično nepomembnost, zadeve še naprej gledajo skozi domača očala.

Ukvarjanje s številkami ne bo dovolj V prihodnjih treh dneh imajo priložnost za obrat. Že danes se bodo zunanji ministri skupine višegrajskih držav (Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske) sestali z zunanjim ministrom Luksemburga, ki trenutno predseduje EU. EU bo višegrajsko skupino poskusila omehčati pred izrednim vrhom notranjih ministrov EU, ki bo v torek v Bruslju. Izredni vrh prejšnji teden ni bil uspešen prav zaradi višegrajske četverice in tudi baltskih držav, ki so nasprotovale uvedbi obveznih kvot za prerazporeditev beguncev in migrantov iz najbolj obremenjenih držav.

Ni povsem jasno, o čem vse bodo odločali notranji ministri. Prav gotovo se bodo pogovarjali o razporeditvi 120 tisoč beguncev, ki so trenutno na Madžarskem, v Grčiji in Italiji. Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung je poročal, da bo na mizi tudi razporeditev beguncev in migrantov, ki so v zadnjih dneh prispeli v Slovenijo in na Hrvaško.

V sredo bo nato sledil še izredni vrh EU, kjer zgolj poljubljanje Jean-Clauda Junckerja in Angele Merkel ne bo dovolj. A številke se spreminjajo, kmalu bodo zastarele in morda ne bo odveč, če bi se posvetili dolgoročnejši strategiji spopadanja s krizo.

En promil trese Evropo V prihodnjih treh dneh se bo pokazalo, ali je EU sposobna najti rešitev za problem, ki sploh ne bi smel biti problem. V države EU je od januarja do danes vstopilo manj kot petsto tisoč beguncev in migrantov, kar je pravzaprav še vedno zelo majhna številka.

Še posebej, če upoštevamo številke, za katere nekateri Evropejci nočejo vedeti, ali pa jih res ne poznajo. Marsikdo se namreč čudi, zakaj begunci in migranti prihajajo v Evropo in ne v sosednje države, ki so bližje kriznim žariščem. Toda poglejmo samo podatke o Siriji:

- v severni sosedi Sirije, 75-milijonski Turčiji, je skoraj dva milijona Sircev (2,7 odstotka prebivalstva) - v zahodni sosedi Sirije, 4,5-milijonskem Libanonu, je 1,3 milijona Sircev (28,9 odstotka prebivalstva) - v južni sosedi Sirije, 6,5-milijonski Jordaniji, je 630 tisoč Sircev (9,7 odstotka prebivalstva). - v vzhodni sosedi Sirije, 33-milijonskem v vojni razrušenem Iraku, je 250 tisoč Sircev (0,7 odstotka prebivalstva).

Države EU imajo skupaj več kot pol milijarde prebivalcev, tako delež prebežnikov ne presega niti enega promila vseh prebivalcev. Če lahko en promil zatrese Evropo, ji ne kaže dobro.