Torek, 11. 11. 2025, 14.14
3 ure, 32 minut
Mesec: Neuspeh pobudnikov referenduma o pokojninski reformi zmaga dialoga
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,46
Pokojninska reforma, ki jo je DZ sprejel 18. septembra, ohranja 40 let pokojninske dobe, predvideva pa postopen dvig starostne meje za upokojitev s 60 let na 62 let ter zvišuje odmerni odstotek na 70 odstotkov.
Minister za delo Luka Mesec je po neuspešnem zbiranju podpisov pobudnikov referenduma o pokojninski reformi ocenil, da je to zmaga dialoga, družbenega soglasja o reformi. Javnost je prepoznala, da je ta dobra, kar je dobra popotnica za pokojninski sistem v naslednjih letih, je prepričan minister.
"To je jasen znak, da se v Sloveniji, ne glede na to, kako se nam zdi politično ozračje polarizirano, da stvari delati z družbenim soglasjem. Ta rezultat je zmaga dialoga," je v prvem odzivu na nezadostno število zbranih podpisov za referendum o pokojninski reformi danes dejal Mesec.
Pobudnikom, združenim v t. i. Delavsko koalicijo, je namreč doslej uspelo zbrati 11 tisoč podpisov, rok za zbiranje 40 tisoč potrebnih podpisov pa se izteče danes.
Po padcu referenduma olajšanje in zadoščenje
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je ob tem prepričan, da je pokojninska reforma dokaz, da se v Sloveniji da izpeljati velike reforme s soglasjem. Minister je ocenil tudi, da so argumente pobudnikov na strokovni ravni že v preteklih mesecih večkrat zavrnili, to pa je prepoznala tudi javnost.
Tako priznava, da ob padcu referenduma v vodo čuti olajšanje in zadoščenje. "Če bi ljudje šli stavit, ko smo nastopili mandat na ministrstvu, ali bomo izvedli pokojninsko reformo ali ne, bi bila stava ena proti devet, da je ne bomo. Proces je bil dolg, zapleten, ampak danes smo na koncu," je dejal.
Spomnil je tudi na posledice preteklih poskusov te reforme v času vlad Antona Ropa in Boruta Pahorja, ki je na tej točki tudi padla. "To je tretja velika reforma v samostojni Sloveniji in me veseli, da smo jo preživeli s širokim družbenim soglasjem. To je tudi lepa popotnica za pokojninski sistem za naslednjih 20, 30 let," je prepričan.
Mesec o Kordišu: Mi smo stavili na dialog, on na razdor
Ob tem je Mesec poudaril, da jim je uspelo konsenz graditi tudi v parlamentu, saj je proti sprejetju pokojninske reforme glasoval le poslanec Miha Kordiš, sicer nekdanji član Levice, iz katere prihaja tudi Mesec. "Mi smo stavili na dialog, on je stavil na razdor, dialog je dobil konsenz v Ekonomsko-socialnem svetu, na vladi, v parlamentu, razdor ni dobil nikakršne podpore. Upam, da je to dobra iztočnica in izhodišče ne samo njemu, ampak vsem političnim strankam pred prihajajočimi volitvami," je odločen Mesec.
Tudi v največji vladni stranki Svoboda so danes ocenili, da je neuspeh referendumske pobude zmaga pokojninske reforme in prizadevanj koalicije. Po besedah poslanca Svobode Deana Premika reforma dosega tri pomembne cilje, to so dostojne pokojnine, vzdržna pokojninska blagajna in solidarnost. Zatrdil je, da je reforma danes veliko bolj ugodna, kot bi bila, če bi se je lotili čez nekaj let, roki za prehod pa so precej dolgi, da bo ta čim lažji.
O tem, kako dolgo bo predlagana reforma vzdržala, pa je dejal, da sicer "nima steklene krogle", a meni, da vsaj 30 let ne bo potrebe po velikih drastičnih posegih, pač pa le določene prilagoditve na nekaterih segmentih.
Kaj prinaša pokojninska reforma?
Pokojninska reforma, ki jo je DZ sprejel 18. septembra, ohranja 40 let pokojninske dobe, predvideva pa postopen dvig starostne meje za upokojitev s 60 let na 62 let ter zvišuje odmerni odstotek na 70 odstotkov. Referenčno obdobje postopno podaljšuje na 40 let, od katerih se bo odštelo pet najslabših let. Uvaja pa tudi zimski dodatek.
Podlaga za njegovo izplačilo letos bo sicer zakonski predlog o izplačilu božičnice, ki ga DZ obravnava danes, saj je referendumska pobuda zavlekla roke za izplačilo zimskega dodatka upokojencem po reformi, zato so morali za letos ustvariti drugo pravno podlago, je pojasnil Mesec.
