Matej Tonin: Vrednote so osnova vsega

Magister politologije, ki je vrh stranke prevetril z mladostno zagnanostjo in svežino, je sicer tudi predsednik kamniškega odbora NSi in vodja opozicije v občinskem svetu, potegoval pa se je tudi za županski stolček. Tonin je prepričan, da vstop v parlament tokrat za stranko ne bi smel biti vprašljiv, čeprav jim javnomnenjske raziskave niso naklonjene. Pravi, da bolj ustvarjajo in povzročajo psihozo, kot pa merijo javno mnenje. V intervjuju za Planet Siol.net je priznal, da so jih predčasne volitve na nek način presenetile.

Zakaj slovenski politični prostor, kjer se je več kot polovica prebivalcev opredelila za kristjane, ne premore temu številu primerno velike krščanske stranke?

Nova Slovenija je krščansko demokratska stranka. Za krščansko demokracijo je značilno, da ubira srednjo pot med liberalno demokracijo in socialno demokracijo. Res je, da se je za kristjane opredelilo več kot polovica Slovencev in da bi temu primerno lahko pričakovali boljši rezultat. A gre za posledice preteklih odločitev.

V Janševi vladi je NSi zasedala najtežje in najmanj priljubljene resorje, poleg tega so se nakopičile nekatere težave znotraj stranke in posledica je bil slab rezultat na zadnjih parlamentarnih volitvah. Segmentaciji slovenskega volilnega telesa je pokazala, da je v Sloveniji prostor za krščansko demokratsko stranko do 20 odstotkov. Trenutno je naša prva naloga vstop v parlament, tam pa bomo lahko dnevno predstavljali svoja stališča javnosti in s tem omogočali rast stranke.

Za širšo javnost ste nov in svež obraz, kar ustreza povpraševanju slovenskih volivcev. Računate, da bo stranka poleg vaših zvestih volivcev tudi zaradi tega pridobila dodatne glasove?

NSi ponuja precejšnje število novih obrazov. Razumeli smo željo volivcev, da slovenska politika potrebuje osvežitev in z našo kandidatno listo jo tudi izpolnjujemo. Prepričan sem v dober rezultat. Izbirali smo med kandidati, ki so v svojem okolju prepoznavni po svojem delu.

Ciljate na deset odstotkov podpore, javnomnenjske raziskave pa vam kažejo le okrog odstotka. S čim boste izboljšali javnomnenjsko podporo?

Zadnja anketa Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici je pokazala, da bi na predčasnih volitvah prejeli 2,1 odstotka glasov, toliko kot številne druge parlamentarne stranke. To je popolnoma enak rezultat, kot smo ga imeli pred evropskimi volitvami leta 2009, na katerih smo prejeli 16 odstotkov glasov. Podobno se je gibal rezultat anket pred lokalnimi volitvami leta 2010, pa smo prejeli 6 odstotkov glasov.

Obakrat smo torej krepko presegli parlamentarni prag. Menim, da ankete bolj ustvarjajo javno mnenje, kot pa ga merijo. Ustvarja se neko psihozo. Če ankete skorajda dnevno kažejo, da stranka ne bo prišla v parlament, marsikdo od naših volivcev pri anketiranju izbere kakšno drugo stranko, verjamem pa, da bo na volitvah zaradi dobrih kandidatk in kandidatov vseeno obkrožil Novo Slovenijo.

Poleg tega je pomembno, na kakšen način se izvaja javnomnenjske raziskave. Naši volivci se pritožujejo nad načinom anketiranja, saj velikokrat NSi sploh ni na seznamu za izbiro. Zato člane redno obveščamo, da so rezultati javnomnenjskih anket solidni in da ni bojazni, da ne pridemo v parlament. Prepričan sem, da vstop v parlament ne bi smel biti vprašljiv.

Kako to, da za sodelovanje na volitvah niste uspeli prepričati Lojzeta Peterleta? To bi vam bistveno povečalo možnosti za vnovičen prestop parlamentarnega praga.

Evropski poslanec Lojze Peterle sodeluje v volilni kampanji in nas podpira. Bil je povabljen, da kandidira, in se je po razmisleku odločil drugače. Zaradi nezdružljivosti funkcij bi moral namreč v primeru izvolitve avtomatsko prekiniti funkcijo evropskega poslanca, ki pa jo želi dokončati. Zelo pomembno se mi zdi, da je NSi znova enotna, saj nas je prav razkol v stranki leta 2008 stal uvrstitve v parlament.

V predstavitvi volilnega programa z naslovom Vrnimo upanje Sloveniji ste v ospredje postavili vrednote, vendar vemo, da so zgolj vrednote premalo. Kaj volivcem še ponujate?

V volilnem programu smo bistvene zadeve strnili v tri ključne točke; vrednote, gospodarstvo in družina. Vrednote so osnova vsega. Gospodarski program pa smo strnili v pet točk: uravnoteženje proračuna, znižanje davkov, odprava plačilne nediscipline, racionaliziranja državne uprave in ustvarjanje pogojev za večje državne investicije. Vse programske usmeritve strank so povsem nepomembne, če ne bomo oblikovali temeljnega vrednostnega sistema, iz katerega bo jasno, kaj je prav in kaj ne. Posebno pozornost dajemo tudi družini, ki jo želimo z ekonomskimi in davčnimi ukrepi tudi podpreti.

Kako boste zmanjšali davčno obremenitev?

Plače so med najbolj obremenjenimi v EU. Če bodo davki nižji, bo država pobrala več denarja. Če bodo davki višji, pa se bodo državljani še bolj izogibali plačevanju davkov. Siva ekonomija se je v zadnjem obdobju drastično povečala; v njej se obrne okrog deset milijard evrov. Če nam uspe pobrati le milijardo evrov davkov, imamo pokritega že polovico letošnjega proračunskega primanjkljaja.

Kako boste povrnili zaupanje v pravno državo?

Sodišča morajo postati učinkovita. Temeljni problem je v dolgotrajnosti postopkov in ljudje imajo občutek, da se nobenemu obtožencu ne zgodi nič, na koncu pa postopek na procesnih napakah še pade. Sodišča morajo hitro, učinkovito in strokovno odločiti, ali je obdolženec kriv ali ne.

Kako boste rešili problem izkoriščanja socialnih bonitet?

Če želimo preprečiti izkoriščanje socialnih bonitet, se mora ljudem splačati delati. Danes pa je nedelo bolj nagrajeno kot delo. Otrok brezposelnega ima na primer brezplačen vrtec, brezplačno šolsko prehrano in učbenike, starši pa socialno podporo. To lahko skupaj mesečno znese tudi do 800 evrov. Zakaj bi potem nekdo delal za 600 evrov mesečno, ko pa mu vse prej naštete bonitete ne pripadajo. Potrebno je narediti enotno evidenco, koliko posameznik dobi od države, in paziti na to, da tisti, ki ne delajo, ne morejo imeti večjih ugodnosti od tistih, ki delajo. Prepričan sem, da velika večina državljanov socialnih bonitet zaradi lastnega ponosa ne izkorišča, nekateri pa vendarle in tem bi bilo potrebno stopiti na prste.

Ali naj se država umakne iz gospodarstva?

Država se je izkazala kot slab lastnik. Lep primer je NLB, ki jo je potrebno vse pogosteje dokapitalizirati. Zato predlagamo postopen umik države iz državnih podjetij, razen strateških naložb. S tem bi preprečili, da bi politika ali kakšen drug lobi izčrpaval državna podjetja. Je pa potrebno resno razmisliti, ali je v tem trenutku zaradi nizkih vrednosti smiselno prodajati deleže teh podjetij.

Ste se kadrovsko dovolj okrepili ali so vas predčasne volitve v zvezi s tem morda presenetile?

Nikoli nismo verjeli v predčasne volitve, saj smo računali, da se bo vedno v ozadju našel nekdo, ki bo zaradi drugih interesov prevzel vlado in zaključil mandat. Na nek način so nas predčasne volitve presenetile, vendar smo se že od referendumov naprej pripravljali, kot da bodo volitve jutri.