Manj gob, manj zastrupitev, skoraj nič kršitev

Ob tej čudoviti jeseni, ki je radodarna s soncem in toploto kot že dolgo ne, se to sliši neverjetno. Ko se človek ozre naokrog po naravi, gozdovih, travnikih, bi v času vrhunca gobarske sezone, kar sta meseca september in oktober, pričakoval, da bo vsak izlet gobarja v gozd zelo uspešna misija. "Običajno imam takšen čas kakšne tri predale v zamrzovalniku polne z različnimi vrstami gob, zdaj pa imam samo polovico predala. Če grem oktobra v gobe, samo pobiram, nikoli ne iščem. Pa še dopust sem si običajno vzel v tem času, zdaj pa to nima pravega smisla," še dodaja Amadeo Dolenc. Ali je mogoče, da se prava gobarska sezona podaljša v november in se da se še nekako "reši sezona", kot se temu reče? "To je zelo nehvaležno napovedovati, ker je vreme letos nepredvidljivo. Podobno kot pri naših vremenarjih – napovejo nekaj, potem pa pride čisto drugačno vreme," je pesimističen Dolenc. Zadnje napovedi vendarle kažejo, da se obdobje lepega in toplega vremena počasi končuje in da bo kmalu več dežja, kar bo spodbudilo rast gob. Čeprav, kot omenjeno, še zdaleč ne v običajni količini za zdajšnji čas; gobe vendarle rastejo tudi v takšnih razmerah, saj meglena jutra postrežejo z več vlage. A je treba res dobro poznati mikrolokacije, kar pa je predvsem domena odličnih poznavalcev, ki se potem lahko pohvalijo s kakšno trofejo.

Težave tudi pri opravljanju izpitov za gobarske poznavalce

Gobam nenaklonjeno vreme nekaj težav pri izvajanju njihovih rutinskih dejavnosti povzroča tudi Mikološki zvezi Slovenije. "Pred kratkim nam je odpadlo mikološko srečanje v Bovcu, potem smo morali prestaviti opravljanje strokovnih izpitov za gobarske poznavalce in lahko se zgodi, da jih letos sploh ne bomo mogli izvesti," je zaskrbljen Amadeo Dolenc.

Na letošnje izpite se je sicer prijavilo 20 ljudi, v povprečju pa izpite za različne strokovne nazive naredi kakšnih šest do osem gobarskih poznavalcev.

Letos tri zastrupitve z zeleno mušnico

Če je letošnja slaba gobarska sezona vsaj za nekaj dobra, je to podatek, da je letos manj zastrupitev z gobami kot prejšnja leta. Na oddelku Centra za zastrupitve UKC Ljubljana so letos zdravili štiri bolnike, med njimi tri zaradi zastrupitve s smrtno nevarno zeleno mušnico ali njej sorodnih gob, je povedala primarij Marija Jamšek s Centra za zastrupitve UKC Ljubljana. Lani je bilo zaradi zastrupitev z gobami hospitaliziranih 11 bolnikov, od tega trije zaradi zastrupitve z zeleno mušnico.

"V Sloveniji je zastrupitev s smrtno nevarno zeleno mušnico v zadnjih dveh desetletjih manj kot na primer v osemdesetih, ko smo naenkrat zdravili tudi do 20 bolnikov. Število hospitalizacij zaradi zastrupitev z gobami po posameznih letih sicer niha, odvisno tudi od gobarske sezone, ali so se zastrupili posamezniki ali vsa družina, družba prijateljev in tako naprej … Veliko bolnikov, ki imajo zdravstvene težave po uživanju gob, pa obravnavamo tudi samo ambulantno. Največ zastrupitev z gobami je v času gobarske sezone, predvsem septembra in oktobra," še pojasnjuje Marija Jamšek.

Torej, letošnji vrhunec gobarske sezone bo očitno prizanesel vsaj morebitni tragični bilanci zaradi zastrupitve z zeleno mušnico. Ta v takih razmerah očitno sploh ne raste, saj je pred tednom dni v Celju na eni večjih gobarski razstav med razstavljenimi gobami nismo našli.

Pozor tudi pri pripravi užitnih gob

Seveda se lahko zastrupimo tudi zunaj gobarske sezone, če jemo strupene vložene ali zmrznjene gobe. "Zavedati pa se moramo, da lahko zbolimo tudi po zaužitju užitnih gob, če te niso ustrezno pripravljene in če jih uživajo ljudje, ki imajo predpisano dieto na primer zaradi žolčnih kamnov, rane na želodcu ali kroničnega vnetja trebušne slinavke. Težave imajo lahko tudi zdravi ljudje, če so zaužili stare, razpadle gobe in neustrezno shranjene gobe (gobe so dobro gojišče za bakterije), ali pa neustrezno pripravili pogojno užitne gobe," še dodaja primarij Marija Jamšek.

Malo kršitev glede zavarovanih gob in količine nabranih gob

Za celovitejšo bilanco letošnje gobarske sezone pa smo želeli izvedeti tudi, kako so se gobarji letos držali določenih pravil in omejitev pri nabiranju gob, predvsem kar zadeva kršitve pri nabiranju tako imenovanih zavarovanih gob in upoštevanja določbe, da je za osebno rabo na dan mogoče nabrati le dva kilograma gob.

Zato smo se obrnili na Inšpektorat RS za okolje in prostor, ki je pooblaščen za nadzor in izvajanje uredbe o varstvu samoniklih gliv, in na inšpektorat ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in gozdarske inšpekcije, ki bdi nad tako imenovanim rekreativnim nabiranjem gob (nabiranje za osebno rabo), kar je urejeno s pravilnikom o varstvu gozdov.

Kot so nam sporočili z okoljskega inšpektorata, v lanskem in letošnjem letu Inšpekcija za okolje in naravo ni izrekla nobene globe ali opomina, niti ni prejela nobene prijave v zvezi s kršitvami omenjene odredbe. Nadzor je na terenu v okviru akcije nadzora nad varovanimi območji in vožnje v naravnem okolju izvajalo 12 inšpektorjev, vendar pri tem niso ugotovili kršitev.

Pristojnost nad to uredbo ima tudi gozdarska inšpekcija. Kot so nam sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v okviru katerega deluje gozdarska inšpekcija, v letošnji slabi gobarski sezoni njihovih ukrepov ni bilo prav veliko. Zaradi prevelike količine nabranih gob in zaradi prenašanja gob v neprimerni embalaži v nasprotju z uredbo o varstvu samoniklih gliv so izrekli dve opozorili in izdali en plačilni nalog.

Kot so še povedali, je poleg inšpektorjev za okolje nadzor nad nabiranjem gob izvajalo 17 gozdarskih inšpektorjev, ob rednem delu ali pa v sklopu organiziranih akcij. Avgusta letos so tako štirje gozdarski inšpektorji med drugim izvedli poostreno akcijo na območju Pokljuke.