Madžarka v Sloveniji, ki jo zaradi temperamentnosti imenujejo tudi Paprika

Aniko prihaja iz Szegeda na madžarsko-srbski meji. Tam je študirala pravo, posebej pa še francosko pravo na francoski univerzi Paris Nanterre. Eno leto je študirala tudi v Ženevi. Opravila je magisterij, potem pa se zaradi ljubezni preselila v Slovenijo.

Izvedela je, da obstaja program za mlade raziskovalce. Ker jo je akademska kariera zanimala, je izkoristila možnost, ko se ji je ponudilo mesto na področju delovnega prava. Ker slovenščine takrat še ni znala, se je dogovorila, da bo doktorsko disertacijo pisala v angleščini, da je šlo lažje.

Akademska pot

Toda okolica je pričakovala tudi znanje slovenščine, zato je bilo na začetku precej težko, se spominja Aniko. A tudi slovenščine se je hitro naučila. Skoraj šest let je tako ostala na Fakulteti za management v Kopru.

Od leta 2015 dela na Fakulteti za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu v Ljubljani, kjer predava gospodarsko pravo in je tajnik fakultete. "Danes je zelo težko biti dober profesor. Štejejo predvsem lastne življenjske izkušnje in tvoja človečnost," je prepričana. A v svojem delu uživa, saj je fakulteta majhna in se lahko vsakemu študentu osebno posveti.

Na počitnicah v Valencii Foto: Osebni arhiv Srečanje v Grčiji

S fantom sta se spoznala pred 14 leti v Grčiji na neki mednarodni poletni šoli, saj sta oba pravnika. "Nato sva se enkrat srečala v Barceloni, drugič v Beogradu, vedno nekje drugje," se spominja.

V Slovenijo je hodila že kot otrok. Že v vrtcu so prišli smučat v Kranjsko Goro. "Vedno sem vedela, da je Slovenija čudovita dežela, nikoli pa si nisem mislila, da bom kdaj tu živela."

Zanimalo jo je, kako se bo znašla v Sloveniji

Z možem sta se odločila za Slovenijo, ker je on moral ostati tu zaradi službe. "Zame je bil to izziv, pustolovščina. Zanimalo me je, kako se bom znašla. Študirala sem v Švici, v ZDA, vedno moraš začeti na novo, nekaj spremeniti," pravi Aniko.

Ker je s svojo družino nekaj časa živela tudi v Subotici, se ji je zdelo, da selitev zanjo ne bo težka. "Ko sem spoznala Gorazda, sem si mislila: oba sva iz stare Jugoslavije, Čunga lunga in Jaffa kekse pozna – dobro se bova razumela! Dokler se nisem dejansko preselila."

O izkušnji življenja v Srbiji Aniko pove, da se je pogled ene države na drugo z leti zelo spremenil. "Dokler smo živeli v Subotici, smo, če smo šli na Madžarsko, tam v enem dnevu pustili več denarja kot Madžar v vsem mesecu. Jugoslovani smo bili bogatejši kot Madžari. Zdaj pa je obratno. Madžari se gredo zabavat, jest in pit v Subotico."

Največja razlika: prazniki

Največjo razliko vidi pri praznovanju praznikov. Pravi, da jih v Sloveniji ne doživljamo tako globoko kot Madžari. Na živce ji gre, da je že en mesec pred božičem vse okrašeno in da so smrečice večinoma plastične. Na Madžarskem vedno kupijo naravno, pripoveduje.

"Takrat mi Madžarska res manjka, sicer pa sploh ne. Mislim, da je tu življenje bolj kakovostno. Tudi zaradi narave." Na Madžarsko se zdaj, zlasti zaradi aktualnih razmer v akademski sferi, ne bi hotela vrniti.

Dopust na Islandiji Foto: Osebni arhiv Pravi pa, da je v Sloveniji dolgčas. "Vsaj vsak drugi mesec moraš iti do Trsta, da se malo napolniš. A jaz to naredim doma. Zelo pogosto gremo domov, mož pa poskrbi, da tudi sicer veliko potujemo."

Hčerka je dvojezična. Aniko se trudi, da spoznava obe kulturi. "Za veliko noč smo vse pripravili kot Slovenci, hkrati pa sem ji razlagala, kakšni so običaji na Madžarskem."

Temperamentna Paprika

"Madžari smo bolj temperamentni. Prijatelj mojega moža me imenuje Paprika. Zelo mi je všeč," se nasmeje. "Medtem ko je v Sloveniji čudno, če te zanima folklora, je na Madžarskem to del tvojega življenja, identitete. Elitno je, če tvoj otrok hodi na tečaj folklornih plesov. Otroci že zelo zgodaj poznajo običaje in folklorne plese."

"Prekleti" študenti

Spominja se veliko zabavnih prigod, ko je zamešala kakšne slovenske besede in povzročila zmedo. Še pred nekaj meseci je na fakulteti pri urejanju seznamov študentov nekomu rekla: "Lahko nekdanje študente uvrstite pod rubriko prekleti?" Mislila je seveda pretekli.

"Ne vem, koliko časa bom še lahko uporabljala izgovor, da sem Madžarka," se v šali sprašuje. "Devet let sem že tukaj, a še vedno ne znam sklanjati," pravi. To sicer ne drži, saj slovensko govori skoraj brezhibno.

"Slovenci se morajo neprestano bahati"

Aniko pravi, da so ljudje v Sloveniji prijazni, a da nikoli ne ve, kaj mislijo, kaj čutijo. "Med Slovenci vezi niso globoke. Če Madžara vprašaš, kako si, lahko pričakuješ pet- ali desetminutni monolog," pravi Aniko. "Madžari so bolj odprti."

"Slovenci se morajo neprestano bahati. Kakšen avto ima nekdo in koliko denarja je plačal za počitnice. To mi ni všeč, sicer pa so dobri ljudje. Sploh Primorci in Prekmurci so mi najbližje." Čudi se številu narečij, saj že po desetih minutah vožnje iz Ljubljane prebivalcev lahko ne razumeš več, pravi. Opaža tudi, da so slovenski fantje radi v "hotelu mama".

Všeč ji je, da ima tudi v Sloveniji nekaj madžarskega vzdušja. "Moja zdravnica zna madžarsko, v lekarni poznam Madžare, pek je Madžar, vsi kuharji v indijski restavraciji prihajajo iz Budimpešte. To mi je zelo všeč," pravi Aniko, ki ima poleg madžarskega tudi srbsko in slovensko državljanstvo.