Ljubljanski UKC s skoraj 13 milijoni evrov izgube

Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Aleš Šabeder je med današnjo sejo sveta zavoda v izjavi za medije pojasnil, da je poslovni rezultat UKC v prvih šestih mesecih letos primerljiv s polletnim poslovanjem v minulih treh letih. Poudaril je, da se UKC z okoli 600 sanacijskimi ukrepi, ki ne bodo prizadeli bolnikov, trudi do konca leta izboljšati poslovanje.

Sicer je ljubljanski UKC v prvem letošnjem polletju realiziral 258,9 milijona evrov prihodkov, kar je za 1,7 odstotka več od načrtovanega in za 8,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Obenem je zavod ustvaril 271,6 milijona evrov odhodkov, kar je za 7,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani in za 3,6 odstotka več od načrtovanega.

Po Šabedrovih besedah so bili stroški dela v prvem letošnjem polletju za 8,7 odstotka višji kot v enakem obdobju lani in za 0,1 odstotka višji od načrtovanega: "Povečanje stroškov dela je na račun večjega števila zaposlenih, povečanih plač zaradi napredovanj, povečanega obsega dela preko rednega delovnega časa. Višji so prispevki in regres."

Šabeder je opozoril, da je UKC v prvih šestih mesecih letos bolnišnično zdravil za skoraj štiri odstotke več bolnikov od načrtovanega. Program bolnišnične dejavnosti, za katerega sredstva zagotavlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je UKC prekoračil za 2154 bolnikov. V specialističnem zunajbolnišničnem programu je UKC presegel program za skoraj odstotek.

Če bi teoretično bilo plačano zdravljenje vseh bolnikov, ki jih je ljubljanski UKC obravnaval v prvi polovici letošnjega leta in bi pogoji ostali enaki kot v letu 2017, bi imel zavod v prvih šestih mesecih letos izgubo v višini 8,1 milijona evrov, je tudi mogoče razbrati iz poročila o poslovanju, s katerim se je na današnji seji seznanil svet zavoda.

UKC za podaljšanje sodelovanja s kirurgi češke bolnišnice Motol

Šabeder se je v izjavi za medije dotaknil tudi ponedeljkove seje strokovnega sveta UKC, na kateri so njegovi člani ugotovili, da UKC nima resursov, to je kadrov, prostorov in opreme, ki bi jih odstopil Nacionalnemu inštitutu za otroške srčne bolezni (NIOSB), ne da bi s tem "nedopustno ogrozil zdravljenje bolnikov" v kliničnem centru.

Strokovni svet zavoda je tudi soglašal, da UKC podaljša sodelovanje s kirurgi češke bolnišnice Motol in sodelovanje razširi še na postopno vključevanje slovenskih zdravnikov v delo. Obenem je svet ocenil, da je delitev otroške intenzivne enote na dva javna zavoda, na UKC in NIOSB, nemogoča. Prav tako je svet zaprosil vodstvo NIOSB, naj mu dostavi licence za peterico tujih zdravnikov.

Šabeder je še poudaril, da je stališča strokovnega sveta UKC podprl tudi svet zdravstvene nege.