Nedelja,
1. 5. 2022,
22.34

Osveženo pred

2 leti, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,63

122

Natisni članek

Natisni članek

Jože Dežman

Nedelja, 1. 5. 2022, 22.34

2 leti, 6 mesecev

Homosos - Homo sovieticus slovenicus

Lingua Imperii Titi in svoboda seksa, omame in rokenrola …

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,63

122

Jože Dežman | Foto Ana Kovač

Foto: Ana Kovač

Ob opozorilu na mrcvarjenje slovenščine in človeške duše v titoizmu nakažimo še utopično podlago Gibanja SVOBODA. Ali ima ta morda korenine tudi v slovenski infekciji z obema titoističnima utopijama – stalinistično in samoupravno?

Dr. Robert Golob, guru Gibanja SVOBODE, ima na svobodnjaški spletni strani nadvse zanimiv predvolilni videonastop. Ko ga vprašajo, katero glasbo posluša, pove, da rokenrol osemdesetih let. Ko ga vprašajo, ali ima rajši morje ali hribe, odgovori, da morje. In ko ga vprašajo, ali ima rajši Sočo ali Bohinj, odgovori Soča. In to je vse – ništrc! Hipijevska finta?

Če svobodnjaški kritiki vladavini Janeza Janše očitajo populizem, je ta "populizem" v volilno kampanjo vložil konkretne notranje- in zunanjepolitične rezultate svojega dela ter otipljive programske napovedi.

Gibanje SVOBODA pa v plesnih ritmih napoveduje čas harmonije, neobveznosti in neusmerjenosti – skratka, rajsko svobodo … Gre za posebno utopijo "svobode" kot trnka za kolektivno nezavedno, za vse, ki bi radi, da bi bilo življenje preprosto in da bi za vse poskrbela država.

Toda kako se bo svobodnjaški novorek uveljavil. Kakšno svobodo bomo ugledali?

O mejah svobode se morda lahko začnemo pogovarjati ob besedi, ki jo najdemo v Razvezanem prostem slovarju žive slovenščine. Beseda "fukfehtar" ima pod peto pomensko alinejo zapisano: "Ljubljanski župan Janković, ki zrihta stalno zaposlitev v zameno za fuk." Ali bo ta fukfehtarska dimenzija zagretega podpornika Gibanja SVOBODA dobila tudi programsko podporo nove oblasti?

Jankoviču pa bo v ta slovar zelo verjetno sledil tudi Golob. Če ne zaradi drugega, pa zaradi že prislovične nerodnosti ali mešanja megle pri odgovarjanju na zelo enostavna vprašanja: koliko plače ima, kako si je pridobival dodatne vire dohodka, ali še živi s svojo družino … Tako ni čudno, da je Božidar Novak že nakazal tudi erotično-osvobodilno in siceršnjo negotovost glede lika in dela velikega vodje: "Goloba bomo spremljali kot antropološki pojav človeka v zanosu. Kot beremo, nova blond jahačica s svojimi otroci, njegovi pa pri njegovi bivši. Vrh Gen I, kjer je talal Jenullom. Pa do eksponentne rasti stranke težko ne zamegli uma. V poslu smo temu rekli od veljaka do bedaka."

Na drugi strani pa objavljajo pocukrane hvalnice tipa Žiga Kariž Kdo je bodoči voditelj naše države Robert Golob v slogu: "Upajmo, da bo njegova odločitev prinesla dobro tako v naša življenja kot v njegovo."

Vendar tem firbčnim notam pustimo odprto pot. Zaenkrat bi bil zelo vesel, če bi Gibanje SVOBODA odgovorilo na nekaj preprostih vprašanj, ki se tičejo zgodovinskih zgledov in prihodnosti. To nas zanima predvsem zato, ker je Golob napovedal: "Ne želimo z 200-stranskimi dokumenti utrujati javnosti, dokler to ni aktualno."

Lingua imperii Titi

Naj dopolnim razmišljanje, ki sem ga razvil v besedilu Tabuji padajo – učimo se dialoga: LTI – Lingua Tertii Imperii in LIT – Lingua Imperii Titi (Dileme 2017, št. 1/2).

Preganjani nemški Jud, lingvist Viktor Klemperer, je med drugo svetovno vojno v svojih zapiskih dokumentiral nacionalsocialistično totalitarno zastrupljanje jezika. Svoje zapise je objavil leta 1947 pod naslovom Lingua Tertii Imperii – jezik Hitlerjevega tretjega rajha.

Skrbelo ga je, ko je spoznaval, kako je totalitarno izmaličenje jezika preživelo tretji rajh in nadaljevalo uničevalno poslanstvo. Napovedal je, da mora izginiti ne le nacionalsocialistično početje, ampak tudi nacionalsocialistično mišljenje, prepričanje, nacionalsocialistične miselne navade in njihovo gojišče: jezik nacionalsocializma.

Predlagam, da vzporedno s Klempererjevim jezikom tretjega rajha vzpostavimo tematsko polje Lingua Imperii Titi – jezika Titovine. Lingua Imperii Titi je deformiran jezik titoizma. Z njim je komunistična manjšina skušala obvladati večino. In vzbuditi upanje v stalinistično in samoupravno utopijo. Ti sta sicer obe propadli, njune posledice pa še kako občutimo.

Jože Dežman
Novice Tovariš tovariša ovaja in mori

Stalinistična svoboda – diktatura proletariata

Stalinistično revolucijo so izvedli komunisti, ki so bili pripravljeni za oddaljeni cilj komunističnega raja za zemljo žrtvovati druge in tudi sebe. Njihove izjave zvestobe božanski Partiji so posebna zvrst totalitarnega hlapčevanja, izraz stalinistične vernosti:

"Dan mojega sprejema še danes smatram za največji dan, zavedajoč, da s tem dnem bom lahko neprimerno več koristila delavnemu razredu po direktivah Partije. Od nje sem se mnogo naučila. Otresla sem se vseh verskih predsodkov, ko sem bila prej močno zaslepljena. Bila sem v vseh borbah dosledna, in to sem dobila od nje. Ravno radi tega cenim, spoštujem Partijo."

"Vedel sem, da je edina sila, ki predstavlja možnost uresničenja te ideje, Komunistična Partija, kateri sem tudi edino zaupal in se odločil, da se ji stavim na razpolago v borbi, katere organizacijske oblike takrat še nisem poznal."

"V KP sem vstopil iz tega razloga, ker sem le v njej videl tisto silo, ki bo prinesla delovnim ljudem blagostanje in pravico."

Vsi ti izlivi kolektivističnega podrejanja ideologiji, ki je gnala komuniste v napade in spopade, so izgubili smisel, ko je Stalin napodil Tita iz sovjetskega bloka.

Toda diktatura proletariata z enopartijsko diktaturo, centralnimi plani in petletkami, pavperizacijo in proletarizacijo, zločinskim nasiljem, izživljanjem politične policije, nacionalizacijami in kolektivizacijami, brezpravjem, stalinističnimi sodnimi procesi, koncentracijskimi, delovnimi in drugimi taborišči, kultom osebnosti, zgodovinskimi lažmi, miti in potvorbami je še kako zaznamoval ljudi – tako storilce, žrtve kot sopotnike.

Samoupravna svoboda utopičnih interesov

Titoizem je po stalinizmu vzpostavil samoupravljanje, Jugoslavija je postale edina, kjer je vladala samoupravna utopija.

Pluralizem samoupravnih interesov je imel svoj jezik, ki danes ni razumljiv skoraj nikomur več. In ta jezik je najboljši dokaz o brezupni oddaljenosti samoupravne utopije od zdrave pameti.

Kot primer tega novoreka navedimo značilno dolgovezen stavek iz besedila Sergeja Kraigherja Pomen ustavnih pravic iz minulega dela in dohodkovni odnosi, ki je izšel v slavilnem zborniku ob tridesetletnici komunistične Jugoslavije leta 1975: "Usklajevanje zakonov z ustavo, še bolj neposredno pa sklepanje samoupravnih sporazumov o združevanju TOZD v delovne organizacije in v sestavljene organizacije združenega dela, ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti in prve izkušnje v širšem uresničevanju svobodne menjave dela kažejo, da je osnovni izvor nesporazumov in nedoslednosti pri uresničevanju ustavnih načel in določil neupoštevanje dejstva, da se izraža bistvo socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in še posebej proizvodnih odnosov prav v spremenjeni vlogi in položaju minulega dela v produkcijskem procesu kot enotnosti procesa dela in procesa ustvarjanja in večanja vrednosti oziroma produkcije blaga in produkcije dohodka."

Jezik samoupravne Titovine je, bolj ko se je samoupravna Jugoslavija potapljala, bolj in bolj je prisegal na "revolucionarni proces, ki nima stalne oblike, pač pa se še vedno razvija in dopolnjuje z novimi idejami in dejanji milijonov delovnih ljudi Jugoslavije. To je samoupravljanje!". Tako so se zaklinjali leta 1980 v praznični knjigi Litostroj – 30 let samoupravljanja.

Rokokojsko nabuhlost utopičnih želja komunističnega vodstva naj bi uresničile množice tako komunistov in transmisijskih političnih vijakov kot izvoljenih delegatov. Leta 1982 je Zveza komunistov imela največ članov – 126 tisoč ali 6,7 odstotka prebivalstva. V letih 1986 in 1987 so izvolili v samoupravne organe (skupščine družbenopolitičnih skupnosti, delegacije samoupravnih interesnih skupnosti, delavske svete in krajevne skupnosti) več kot 333 tisoč oseb. Od tega je bilo več kot 153 tisoč ali okoli 46 odstotkov žensk. Poseben poudarek je bil tedaj dan tudi na novačenje mladine.

Toda vzporedno se je že začel razpad nedelujočega sistema temeljnih, sestavljenih in še kakšnih organizacij združenega dela. Proces odpravljanja tozdov se je začel leta 1983 in se zavlekel v naslednje leto. Večino od tri tisoč tozdov so ukinili, ne da bi kdo žaloval za njimi.

Poraz samoupravljanja je odlično upodobil vodilni in najbolj temeljiti poznavalec slabosti samoupravljanja Ljubo Sirc. Izhajal je iz tega, da je titoizem uničil zasebno podjetništvo in da socialistično gospodarstvo ni podjetniško. V njem ni bilo odgovornosti, saj za napačne investicijske in poslovne odločitve praviloma ni nihče odgovarjal. Tudi človek kot sebično bitje se ne bo podredil iluzijam graditeljev integralnega samoupravljanja, ki so pričakovali proletarsko solidarnost. Samoupravljanje je Jugoslavijo pripeljalo v ekonomski polom, ki je bil hujši kot npr. poljski ali madžarski.

Sirca vodilni titofilni zgodovinarji praviloma tudi omenijo ne.

Druga plat titoizma pa je, da je bil amerikaniziran, kar se je dalo, od potrošništva do popularne kulture. Bil je kokakola socializem. Oz. socializem, ki ga je spodjedla zahodna konzumna družba s svojim zmagovitim bliščem in prodorom v socialistično sivino in revščino.

Skupno stalinističnemu in samoupravnemu titoizmu je bilo še to, da volitve niso bile volitve, ampak samo klanjanje podložnikov oblasti oz. podrejanje naročilu velikega vodje.

Jože Dežman
Mnenja Čira čara partija

Utopična Svoboda

Investicije v ideološko indoktrinacijo tako v stalinskem kot samupravnem titoizmu so bile ogromne. Zato se lahko vprašamo, koliko želje po stalinski in samoupravni utopiji, anarhiji je ostalo v slovenski družbi. Koliko se je na titoistično mitologijo in ideologijo obesilo Gibanje SVOBODA?

Pojma gibanje in svoboda brez težav povežemo z usmeritvijo, ki jo v Republiki Sloveniji goji komunistična veteranska organizacija, ki razvija vrednote narodnoosvobodilnega boja. Te vrednote so na videz temeljna revizija titoističnega sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil. Namesto stalinske dogme diktature proletariata in dogmatike pluralizma samoupravnih interesov z gibanji (revolucionarno, delavsko, partizansko, narodno-osvobodilno …) se ohranja le pravljično narodno-osvobodilno. Kljub slovenski ustavi, odločitvam ustavnega sodišča, evropskim dokumentom zagovorniki titoizma govorijo o komunistični svobodi. Ki ni bila svoboda, kakršna je dejansko nastopila šele z vzpostavitvijo Republike Slovenije leta 1991. Torej še vedno zagovarjajo totalitarni sistem. Eden glasnikov te maškarade je Martin Premk, zdaj poslanec Gibanja SVOBODA.

Drugo, kar kaže na povezavo z revolucionarnimi izročili, je koalicija s skupinami, ki prisegajo na oblast ljudstva. Celo novi Vladi RS naj bi operativno pomagalo vladati ljudstvo. Ali je to neposredna povezava s komunistično revolucionarno utopijo, ki je gojila mitologijo ljudske oblasti, imela ljudske skupščine, odbore, tožilce, univerze, svete/sovjete …?

Če so stalinisti skušali brez upa zmage preseliti nebesa na zemljo, so samoupravljavci ob tuzemeljski mizeriji pogledovali proti neuresničljivemu nebeškemu pluralizmu samoupravnih interesov, zdaj pa je utopična svetla obzorja zasedlo Gibanje SVOBODA. Gibanje za rajsko svobodo. Tam nekje v nedoločeni prihodnosti. Marta Kos govori o "silni potrebi po svobodi v romantičnem pomenu te besede".

V prilogi pripenjam izjave, ki sem jih izbral kot značilne slogane (oz. pri nekaterih kandidatih ni niti enega niti programskega niti osvobodilnega stavka), ki so jih izrekali svobodnjaški kandidati za izvolitev v Državni zbor na spletni strani Gibanja SVOBODA. Ker sta programska dokumenta Gibanja SVOBODA datirana s 13. marcem 2022, je jasno, da so kandidati te utopične osvobodilno-gibalne domišljije pisali po neki intuiciji, ki jih povezuje, ali pa bodo dobili centralno-planski ukaz, naj se izogibajo vsaki konkretni resničnosti kot hudič križa.

Homo sovieticus slovenicus oživlja na najbolj nenavaden način. Gibanje SVOBODA je požegnal vrhovni zapovednik nekdanjega samoupravnega kulta Milan Kučan. Ta je bil za ohranitev oblasti prisiljen prodati in komunizem in samoupravljanje. Še vedno pa se njegovi izbranci opirajo na vso infrastrukturo prodajanja utopičnih želja volivcem. In zdaj prodajajo obete neslutene svobode. Zato Gibanje SVOBODA prosim, naj povedo, kaj je zanje svoboda. Kam v ideološkem spektru se umeščajo? Ali so za Republiko Slovenijo s sedanju ustavno ureditvijo ali nam pripravljajo kaj drugačnega?

Toda v statutu Gibanja SVOBODA beremo, da le ni vse tako lebdeče, neobvezno in sproščeno. Član stranke se postane tako, da se med drugim "pridobi pisno priporočilo od dveh (2) članov stranke", da "o sprejemu v članstvo odloča Izvršni odbor stranke na podlagi pristopne izjave in priporočila dveh članov stranke", da "izvršni odbor lahko za sprejem v članstvo ustanovi komisijo za sprejem članov, ki jo vodi Generalni sekretar stranke" in da "članstvo nastopi z dnem vpisa v register članov, ki ga vodi Generalni sekretar stranke. Register članov, ki ga vodi Generalni sekretar stranke je edini veljavni register članov in dokazilo o članstvu v stranki".

Sam Golob pa je napovedal: "Še pred tem mora vsak napisati še motivacijsko pismo, zakaj se jim želi pridružiti."

Seveda prosim Gibanje SVOBODA, da pojasnijo, ali se teh statutarnih določil držijo in koliko članov so sprejeli po teh statutarnih določilih.

Predvsem pa Gibanje SVOBODA prosim, da te dragocene dokumente skrbno arhivirajo, da jih bomo lahko primerjali z izjavami stalinističnih in samoupravnih utopistov. Če mi bo dovoljeno, bi se take raziskave z veseljem lotil.

Priloga: Izbrane predvolilne izjave poslank/cev Gibanja SVOBODA na spletni strani gibanja:

Katarina Štravs: Rada imam ljudi, zato si želim, da bi bilo vsem Slovencem in Slovenkam dobro.

Alma Intihar: Namreč nič na svetu ni bilo ustvarjenega, da ne bi moglo biti še boljše, še močnejše in še bolj sveto.

Andreja Kert: Zavedam se, da moramo okrepiti zavezanost temeljnim vrednotam EU in s tem podpirati močno ter enotno Evropsko unijo.

Sandra Gazinkovski: V natrpanem urniku pa vedno najdem čas še za pogovor s prijatelji.

Borut Sajovic: Smo in ostanimo še najprej dobri državljani ponosne Slovenije. V viharju in prepiru v svetu nas je malo, zato je naša povezanost nujna.

Robi (Robert) Janev: Ker nas športnike odlikuje načrtno, premišljeno in vztrajno sledenje zastavljenim ciljem.

Tamara Kozlovič: Slovenska Istra si zasluži več. Slovenija si zasluži več.

Mateja Čalušić: Menim, da si v Sloveniji zaslužimo svobodo razmišljanja, sodelovanja in ustvarjanja za boljši jutri.

Andreja Živic: Želim vam prisluhniti in se z vami povezovati s skupnimi močmi vseh dobro mislečih, pa graditi socialno, pravično, solidarno, svobodno in odprto družbo. Zaslužimo si jo!

Matej Arčon: Skozi življenje ga vodi misel, da najboljših in najlepših reči na svetu ne moremo ne videti niti se jih dotakniti, čutiti jih moramo s srcem.

Mojca Šetinc Pašek: Za kandidaturo sem se odločila, ker je dovolj zlorabljanja oblasti, sesuvanja ustave in pravne države, blatenja in diskreditiranja. Ker si zaslužimo boljšo državo.

Lucija Tacer: Zaslužimo si državo, ki komunicira spoštljivo in ustvarja vključujoče vzdušje za svoje prebivalce.

Dr. Robert Golob: 24. januarja 2022 je na kongresu stranke Zelenih dejanj postal njen predsednik. Na kongresu je stranka dobila novo ime Gibanja Svoboda.

Lenart Žavbi: V politiko sem se želel vključiti, saj verjamem, da se skozi politiko da izvesti rešitve za družbene in okoljske probleme, ki bodo izboljšale življenja vseh.

Mag. Urška Klakočar Zupančič: Zaslužimo si lepše življenje.

Miroslav Gregorič: Sem za to, da se Slovenija resno pripravi na podnebne spremembe.

Martin Premk: Zaposlen sem v Mestnem muzeju Ljubljana.

Dr. Mirjam Bon Klanjšček: Zaslužimo si, da živimo v svobodni, demokratični in solidarni državi, kjer so mediji neodvisno ogledalo družbe, objektiven opazovalec ter po potrebi tudi kritik oblasti in v kateri bo prihodnost vseh nas svetla in topla kot sonce.

Tereza Novak: Želim živeti v državi, ki spoštuje svoje prebivalce, ki ustvarja priložnosti, gradi na sodelovanju in solidarnosti in zaupa v ljudi.

Monika Pekošak: Svoboda je dostojanstvo in vsem nam daje možnost, da lahko izražamo svoje mnenje in da smo slišani. Zato je moj vstop v Gibanje Svoboda logična izbira.

Miha Lamut: Želim si sodelovati s podobno mislečimi posamezniki in skupnostmi in povezovati pozitivne zglede za boljši jutri.

Janja Sluga: V stranko Gibanje Svoboda sem se vključila že ob samem začetku njenega nastajanja, ker sem trdno prepričana, da je Robert Golob pravi kandidat za predsednika vlade in da je stranka Gibanje Svoboda porok za ponovno vzpostavitev svobode in spoštovanja človekovih pravic v Sloveniji.

Aleš Rezar: Po načelu "kar seješ, to žanješ", bom aktivno sodeloval pri ustvarjanju države in državne klime, v kakršni želimo živeti.

Dean Premik: Zaslužimo si namreč socialno pravično, solidarno, svobodno in odprto družbo!

Dušan Stojanovič: Zaslužimo si stabilnosti, ki jo lahko ponudi le močna in v prihodnost usmerjena politika.

Jožica Derganc: Potrebne so spremembe. Verjamem, da skupaj zmoremo in da je pravi čas zdaj.

Nataša Avšič Bogovič: Vem, da skupaj zmoremo prav vse in da svoboda ni nikoli samoumevna dobrina ali privilegij, zato se zavezujem, da bom k povrnitvi svobode prispevala s tvornim delovanjem ter odprtim, vključujočim dialogom vseh nas.

Tamara Vonta: Naša medijska zakonodaja je zastarela, ne ustreza času in situaciji, v kateri smo.

Gapi (Gašper) Ovnik: Gibanju Svobode sem se pridružil brez predhodnih političnih izkušenj.

Teo (Teodor) Uranič: Prepričan sem, da si prebivalci Slovenije zaslužimo živeti v ljudem prijaznem in varnem okolju.

Jurij Lep: Med leti 2006 in 2018 sem bil župan, trenutno pa sem poslanec v Državnem zboru.

Tomaž Lah: Gibanju Svoboda sem se pridružil, ker zaupam vodstvu stranke in ker menim, da si zaslužimo svobodno, demokratično državo z ohranjeno naravo in čistim okoljem.

Andreja Rajbenšu: Zato sem se odločila aktivno vključiti v reševanje nastalih problemov, ki nas obdajajo, in se s tem namenom pridružila Gibanju Svoboda, saj mi je njegova vizija razvoja naše domovine v prihodnosti najbližja.

Lena Grgurevič: Bom poskusila, se izpostavila in, v nasprotju z godrnjači s fotelja, poskusila premakniti vsaj nekaj na bolje. Iz spoštovanja do naših prednikov, ki so žrtvovali največ, da smo obstali, in v dobro naših zanamcev.

Barbara Kolenko Helbl: O svojem udejstvovanju v politiki pred tem nikoli nisem razmišljala, a sem zdaj prepričana, da je aktivacija nujna, ker si vsi v Sloveniji zaslužimo varnejšo prihodnost in boljšo državo.

Rastislav Vrečko: Zato pa mi ta ekipa našega gibanja vliva zaupanje, da kljub morebitnim oviram svojo programsko vsebino in vizijo dosežemo.

Martin Marzidovšek: Gibanju Svoboda sem se pridružil, ker si želim zavzemati se za bolj svobodno, demokratično in solidarno državo z ohranjeno naravo.

Sara Žibrat, mag.: 24. aprila grem na volitve ne le kot kandidatka, ampak kot državljanka, ki bo uveljavila svojo pravico do glasovanja za vrednote, ki se jim nočemo odpovedati.

Vera Granfol: Vera Granfol je kandidatka na volilnem okraju Gornja Radgona.

Mag. Darko Krajnc: Potrebujemo strpnejšo, bolj sproščeno in prijaznejšo Slovenijo z upanjem ZA PRIHODNOST.

Dejan Zavec: Danes lahko rečem, da so tiste (žena in hčerki, op. p.), zaradi katerih sem se odločil iti v politiko – zato, da bom lahko ponosen na to, da sem zanje pomagal ustvariti lepšo prihodnost.

Jože Dežman
Novice Puritančki pijančki
Jože Dežman
Novice Živčni in pozabljivi heroji
Jože Dežman
Novice Revolucije zlorabljenih otrok