Le treh vrst odpadkov v Sloveniji ne zbira nihče razen Kemisa #video

Kemis je v Sloveniji edino podjetje, ki lahko zbira rdeče blato iz proizvodnje glinice, ki vsebuje druge nevarne snovi, kovinsko živo srebro, ter delno stabilizirano živo srebro. "Iz letnega poročila Arsa o nastajanju odpadkov je razvidno, da zgoraj navedeni odpadki v Sloveniji v letu 2017 niso nastajali," so za STA povedali na okoljskem ministrstvu.

Medtem podatkov o tem, koliko dodatnih količin nevarnih odpadkov bi v primeru dokončnega zaprtja Kemisa lahko prevzela druga slovenska podjetja, na ministrstvu še nimajo.

Odločitev druge stopnje lahko odločitev inšpektorata potrdi ali zavrne

Okoljski minister Simon Zajc je sicer danes na Prevaljah izrazil pričakovanje, da bo druga stopnja na ministrstvu za okolje in prostor o pritožbi Kemisa na odločitev gradbene inšpekcije odločila v tednu dni. Odločitev druge stopnje lahko odločitev inšpektorata potrdi ali zavrne. "Če bo odločitev drugačna, se bodo ukrepi sprostili, če bo enaka, pa bo potrebno skupaj s podjetji najti rešitve za naprej," je dejal.

Zajc se je prejšnji teden, potem ko je gradbena inšpekcija zaradi črne gradnje prepovedala opravljanje dejavnosti Kemisa na Vrhniki, srečal s predstavniki podjetij, ki imajo dovoljenja za obdelavo nevarnih odpadkov. Takrat je ocenil, da je situacija vsaj za prihodnjih nekaj mesecev obvladljiva, saj bi lahko preostala podjetja prevzela dodatnih 14.000 do 15.000 ton takih odpadkov. Točne podatke ministrstvo sicer še zbira.

Glede postopka pridobivanja dovoljenj za izvoz odpadkov so na ministrstvu pojasnili, da je izvoz odpadkov, za katere mora izvoznik pridobiti soglasje pristojnega organa, predmet predhodnega postopka prijave in pisnih soglasij vseh zadevnih pristojnih organov države odpreme, prejema in vseh tranzitnih držav.

V Sloveniji je pristojni organ za odločanje o odpremi odpadkov inšpektorat za okolje in prostor. Ta pregleda prijavo zavezanca, ki želi izvažati odpadke, od njega pridobi ustrezno dokumentacijo in informacije. Inšpektorat nato prijavo razpošlje tujim organom, ki morajo prav tako pridobiti ustrezne informacije in dokumentacijo ter izdati potrdilo o prejemu prijave. Nato začne teči 30-dnevni rok, v katerem pristojni organi države odpreme, prejema in vseh tranzitnih držav izdajo svoja soglasja.

"Prosilci za soglasja za izvoz odpadkov lahko pridobijo soglasja pristojnega organa v dveh do treh mesecih od prijave," navajajo na ministrstvu. Ob tem so dodali, da izdaja soglasja še ne pomeni, da se bo dejansko pošiljanje odpadkov lahko tudi sploh začelo. Prosilec mora pridobiti soglasja vseh pristojnih organov in počakati na njihovo veljavnost.

Soglasja pa lahko prosilci pridobivajo tudi na zalogo, se pravi prej, kot jih bodo izkoristili. "Želeno obdobje prevozov lahko določijo sami. Nekateri pridobljenih soglasij tudi ne izkoristijo," so dodali.

Pozivi k vzpostavitvi domače sežigalnice odpadkov

Ob težavah v Kemisu so vse glasnejši tudi pozivi k vzpostavitvi domače sežigalnice odpadkov. Na ministrstvu za okolje in prostor že nekaj časa preverjajo interes občin oziroma njihovo stališče do termične obdelave odpadkov na njihovih tleh.

"Ministrstvo je prejelo 15 različnih odzivov," so pojasnili za STA. Odzivi občin so zelo različni - od splošne podpore za izgradnjo takega objekta nekje na območju Slovenije preko primernih lokacij v posameznih občinskih prostorskih načrtih, do informacije, da občine takega objekta na njihovem območju ne načrtujejo. "V večini primerov so občine zaprosile za dodatne informacije, zato je o namerah za postavitev objekta za termično obdelavo v posameznih občinah težko govoriti," so povedali.

Mestna občina Ljubljana je potrdila interes za objekt z dvema potencialnima lokacijama, usklajenima z občinskim prostorskim načrtom. Mariborska, kočevska in jeseniška občina so sporočile, da projektu niso nenaklonjene, vendar pa so potrebne dodatne informacije.

"Ker se odzivi še zbirajo, bo več informacij na voljo predvidoma septembra. Ministrstvo za okolje in prostor bo septembra z zainteresiranimi občinami izvedlo sestanek," so pojasnili.

Po ocenah bi za izvedbo obvezne državne gospodarske javne službe sežiga komunalnih odpadkov potrebovali objekt moči približno 70 megavatov. Obstaja več možnih tehnologij, zato je o tem še preuranjeno govoriti. "V vsakem primeru mora takšen objekt zadostiti vsem zahtevam okoljske zakonodaje," so dodali.

Spomnili so še, da ministrstvo za okolje preverja interes v zvezi s termično obdelavo odpadkov, ki so predmet obvezne državne gospodarske javne službe sežiga komunalnih odpadkov. "Poudariti je treba, da večina odpadkov, ki so zajeti v problematiki prevzema s strani podjetja Kemis, ni predmet javne službe," so še dodali.