Po slovenski zakonodaji ni možno preprečiti lažnivega oglaševanja v okviru referendumske ali volilne kampanje, pravi direktor Urada za komuniciranje Darijan Košir.
Košir pojasnjuje, da so se v uradu med pripravami na aktualno referendumsko kampanjo o tem pozanimali tako na državnem pravobranilstvu, kot na Državni volilni komisiji in oglaševalski zbornici.
"Eklatantna laž" v oglasu proti malem delu
Kot je navedel, se je v času referendumske kampanje pred referendumom o zakonu o malem delu pojavil oglas, v katerem so nasprotniki zakona navajali, da bodo v primeru sprejema zakona zaposleni ostali brez malice. Kot pravi, je bila to "eklatantna laž", pa vendar objave "takega lažnivega oglasa" niso mogli preprečiti, ker zakonodaja takih omejitev ne predvideva.
Oglaševalsko razsodišče ne obravnava politične propagande
Na častnem razsodišču oglaševalske zbornice pa naj bi jim, tako pravi Košir, pojasnili, da oglasov, ki se ukvarjajo s politično propagando, ne obravnavajo. Da pa bi se odzvali, če bi v svojih oglasih lagala vlada.
V nekaterih državah je tovrstne laži možno preprečiti
Medtem pa v nekaterih državah poznajo načine preprečevanja lažnivih oglasov, pravi Košir in dodaja, da bi bilo smiselno o njih razmisliti tudi pri nas. Ob tem navaja angleški primer, ko je v času kampanje pred referendumom o volilnem zakonu ena od strani kot argument navedla laž, druga stran jo je prijavila volilni komisiji, ta pa je to laž prepovedala uporabljati v nadaljevanju kampanje. Takšna ureditev se Koširju zdi smiselna.
Med tokratno kampanjo laži ni zaznal
Dodaja sicer, da je eno politična debata ali soočenje, v katerem se lahko na morebitne laži neposredno odgovori in se jih zavrne, drugo pa so oglasi z neresnično vsebino. "Razen tega, da javno poveš, da navedba v oglasu ne drži, nimaš tako nobenega sredstva, da bi tako oglaševanje preprečil," ponavlja Košir. Dodaja pa, da v času kampanje pred referendumom o pokojninski reformi lažnivih oglasov ni zaznal.
Rebolj bi Koširjevo zamisel sprejel, "ker potem ne bi bilo vladne kampanje"
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič pa je mnenja, da gre za poskus politike zmanjšati možnosti dialoga, izražanja kritičnih pripomb in opozoril. Medtem ko predsednik KSS Pergam Dušan Rebolj pravi, da bi takšno možnost podprl, "ker potem ne bi bilo vladne kampanje".
1
