Lani zaradi neprilagojene hitrosti 49 smrtnih žrtev

Agencija je pripravila novo široko medijsko kampanjo NAJHITREJŠI VČASIH NE PRIDEJO NA CILJ, s katero želi javnost opozoriti na pomen prilagojene hitrosti voznim razmeram, na ustrezno varnostno razdaljo in zaviralno pot.

A zelo skrb vzbujajoče so najhujše posledice teh prometnih nesreč – lani je namreč zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 49 ljudi, enako kot v predcovidnem letu 2019 in kar 81 odstotkov več kot leta 2020 (27). Med njimi je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov (15) in voznikov motornih koles (14). Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč so bili vozniki osebnega avtomobila. Sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da se delež kolesarjev povečuje, s sedmih na 12 odstotkov v zadnjem petletnem obdobju.

Največ smrtnih prometnih nesreč je zaradi neprilagojene hitrosti ob koncih tedna, lani je kar 20 ljudi umrlo v soboto ali nedeljo, kar je največ v zadnjem petletnem obdobju. Kar 18 od 49 ljudi je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo med 20. uro zvečer in 1. uro zjutraj.

Mladi vozniki v starosti 18-24 let povzročijo skoraj štirikrat več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti kot vozniki v starosti 65 let in več. Lani je policija ugotovila kar 124.421 kršitev cestnoprometnih predpisov s področja hitrosti, ki sicer predstavljajo približno tretjino vseh ugotovljenih kršitev.

Na novinarski konferenci je direktor agencije za varnost prometa Jože Hribar, univ. dipl. inž. str., poudaril:

"Številni dejavniki, ki so povezani z objestno, tvegano in neprilagojeno vožnjo, povečajo nevarnost za nastanek prometne nesreče. Zaradi neprilagojene hitrosti smo lani zabeležili skoraj 3.000 prometnih nesreč. Višje ko so hitrosti, praviloma težje so posledice prometnih nesreč. Lani je bilo 49 smrtnih žrtev, toliko kot v predcovidnem letu 2019. Agencija za varnost prometa je zato pripravila novo široko medijsko kampanjo NAJHITREJŠI VČASIH NE PRIDEJO NA CILJ, s katero želi javnost opozoriti na pomen prilagojene hitrosti voznim razmeram, varnostne razdalje in zaviralne poti. Slovensko javnost pozivamo, naj z umirjeno vožnjo vsakdo prispeva k varnim potem za vse udeležence. Omejitve hitrosti so namenjene za našo lastno varnost. Zmerno in odgovorno vozite zato, ker se objestna vožnja lahko konča usodno, ne zato, da vas ne doleti kazen."

Direktor agencije za varnost prometa Jože Hribar, univ. dipl. inž. str.

Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi je opozoril:

"Še posebej bi radi izpostavili četrtek, 24. 3. 2022, ko lahko vozniki v Sloveniji in praktično vseh državah EU pričakujejo maraton nadzora hitrosti. Načrtujemo, da bomo delovali na okoli 600 lokacijah, v nadzor pa bomo vključili vsa tehnična sredstva, ki jih imamo na voljo. Tako kot  je praksa že zadnjih nekaj let, bo slovenska policija tudi tokrat objavila lokacije, na katerih bomo delovali, na ta način pa želimo pokazati, da želimo delovati predvsem preventivno ter z željo, da vozniki z umirjeno ter defenzivno vožnjo pripomorejo k varnejšim cestam. Voznike  in vse udeležence v cestnem prometu bi zato še enkrat opomnili na to, da smo za dobro prometno varnost odgovorni vsi skupaj, in sicer predvsem tako, da se odgovorno obnašamo v prometu. Odgovorno ravnanje pa se zagotovo začne z vožnjo v skladu s predpisi in omejitvami hitrosti, zato poziv vsem, da se nam pridružijo v naših naporih, da letošnje leto naredimo korak k bolj varnim cestam."

Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi

Anamaria Hren, mag. inž. prom., vodja Sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa, AVP, je dejala:

"Delež neprilagojene hitrosti med vsemi smrtnimi prometnimi nesrečami znaša kar 39 odstitkov, kar je še enkrat več kot pri vseh prometnih nesrečah. Mladi od 18 do 24 let so statistično precej bolj rizični kot starejši vozniki motornih vozil (65+), saj povzročijo skoraj štirikrat več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. V letu 2021 pa so največ smrtnih prometnih nesreč povzročili povzročitelji iz starostne skupine med 45. in 54. letom starosti. V zadnjem devetletnem obdobju ostaja neprilagojena hitrost ključen vzrok za smrtne prometne nesreče. V obdobju 2013-2021 je zaradi tega vzroka na slovenskih cestah umrlo za kar sedem polnih avtobusov ljudi oziroma 356 ljudi. Še veliko več pa jih je ostalo hudo poškodovanih, zaznamovanih za vse življenje, zaradi česar trpijo ne le sami, temveč tudi njihovi bližnji in prijatelji."

Anamaria Hren, mag. inž. prom., vodja Sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa, AVP

Neprilagojena hitrost v devetih letih zahtevala 356 smrtnih žrtev

Med 1. januarjem in 11. marcem letos se je po trenutno dostopnih začasnih podatkih na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 480 prometnih nesreč. Dva človeka sta v teh prometnih nesrečah umrla, 24 jih je bilo hudo, kar 197 pa lažje poškodovanih. V zadnjem devetletnem obdobju ostaja neprilagojena hitrost ključen vzrok za smrtne prometne nesreče.

Še veliko več pa jih je ostalo hudo poškodovanih, v zadnjem petletnem obdobju (2017-2021) kar 1.382. Število hudo poškodovanih (291 oseb) se je v letu 2021 povečalo za 14 odstotkov v primerjavi z letom prej, število lažje poškodovanih (1.427 oseb) pa se je povečalo za devet odstotkov.

Največ povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v starosti od 45 do 54 let

Med povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti v lanskem letu izstopata starostni skupini od 18 do 24 let in od 25 do 34 let. Udeleženci iz teh dveh starostnih skupin so povzročili skoraj polovico, kar 1.295 vseh prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Največ smrtnih prometnih nesreč je bilo zaradi povzročiteljev starostne skupine od 45 do 54 let (13 umrlih) in od 25 do 34 let (10 umrlih).

Resno skrb vzbuja dejstvo, da sta vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost pogosta in žal vse prevečkrat usodna kombinacija prometnih nesreč. Lani se je od 1.513 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, 535 nesreč zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti, delež torej znaša dobro tretjino. 

V letu 2021 je policija ugotovila 124.421 kršitev cestnoprometnih predpisov s področja hitrosti, ki sicer predstavljajo približno tretjino vseh ugotovljenih kršitev (425.290 vseh kršitev). Leta 2020 je bilo kršitev s področja hitrosti 116.379.

Ob koncih tedna in ponoči največ smrtnih žrtev zaradi neprilagojene hitrosti

Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti se zgodi ob koncih tedna, lani je kar 20 ljudi umrlo v soboto ali nedeljo, kar je največ v zadnjem petletnem obdobju. Kar 18 od 49 oseb je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo med 20. zvečer in 1. uro zjutraj. Preplet dejavnikov za najbolj usodne posledice je več kot očiten: alkohol, neprilagojena hitrost, konec tedna in nočne ure.

Podatki iz zadnjih treh let razkrivajo, da se približno tretjina vseh prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi neprilagojene hitrosti, zgodi v nočnem času. Približno enako razmerje v času nastanka prometne nesreče (dan/noč) je tudi v primeru smrtnih prometnih nesreč, saj se jih tretjina zgodi ponoči.

Tunelski vid in hitrost vožnje

Med vožnjo moramo zaznati čim več podrobnosti na cesti in okrog nje. S povečanjem hitrosti se voznikovo vidno polje zožuje – to privede do t. i. tunelskega vida. Čim hitreje vozimo, tem dalje izpred vozila usmerjamo pogled, ožje je naše vidno polje. Zato težje zaznamo ali sploh ne zaznamo dogajanja ob cesti, kolesarjev, pešcev, ki želijo prečkati vozišče, morebitnih vključevanj z bočnih cest oziroma ne predvidimo dogodka, ki bi ga pri manjši hitrosti sicer lahko.

Nižja hitrost lahko pomeni ločnico med življenjem in smrtjo

Na podlagi statističnih podatkov je dokazano, da je v primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 kilometrih na uro tveganje za smrtne ali hude poškodbe pešca relativno majhno (10-odstotno). Pri višjih hitrostih se tveganje izrazito poveča.

Pri hitrosti vozila 60 kilometrov na uro je verjetnost preživetja pešca samo še 10-odstotna, tveganje za smrt pa kar 90-odstotno. Omejitve hitrosti v naseljih, območjih umirjenega prometa in območjih omejene hitrosti so namenjene predvsem zaščiti ranljivejših udeležencev v prometu (pešci, kolesarji).

Naročnik oglasnega sporočila je agencija za varnost prometa.