Ponedeljek,
13. 1. 2014,
16.01

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

umor Milan Kučan

Ponedeljek, 13. 1. 2014, 16.01

8 let, 7 mesecev

Kučan: Z umorom Crnogorca me niso seznanili

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Milan Kučan je v dopisu, ki ga je naslovil na komisijo DZ za peticije, zanikal navedbe, da naj bi ga leta 1972 kot takratnega člana CK ZKS seznanili z umorom hrvaškega študenta Stjepana Crnogorca.

Iz kopije gradiva seje sekretariata CK ZKS z dne 13. julija 1972 po navedbah nekdanjega predsednika Milana Kučana izhaja, da na seji o Crnogorcu ni bilo govora.

Leljak trdi, da je Kučan za umor vedel Publicist je namreč v začetku novembra javnosti predstavil dokumente, iz katerih je po njegovih navedbah razvidno, da so pripadniki takratne Službe državne varnosti (SVB) 3. julija 1972 v Salzburgu ugrabili Crnogorca, ga odpeljali v Ljubljano, ga mučili in nato usmrtili.

Po navedbah Leljaka je bil Crnogorac ubit kmalu po seji sekretariata CK ZKS, ki je bila 13. julija 1972 in na kateri so razpravljali o sovražnih aktivnostih. Na njej sta bila navzoča tudi Kučan in Boris Mužič, ta je po navedbah Leljaka ugrabil Crnogorca in ga je Leljak pred kratkim tudi kazensko ovadil avstrijskim organom pregona. Mužič naj bi na omenjeni seji po navedbah Leljaka Kučana podrobno obveščal o primeru.

Kučan: O Crnogorcu ni bilo govora A Kučan to zanika. Kot dokaz si je v Arhivu RS priskrbel gradivo in stenogram omenjene seje, iz katerega, kot navaja, izhaja, da o Crnogorcu na seji ni bilo govora. "Ne na tej seji ne na kateri koli drugi seji, na kateri sem sodeloval, ni bil nikoli govora o načrtovanih likvidacijah političnih nasprotnikov režima," navaja v dopisu.

Kot pojasnjuje, je bila na seji razprava v celoti posvečena sistemskim vprašanjem delovanja SDV in preverjanju uresničevanja smernic za njeno delovanje. "Moje takratno stališče je bilo, da meje področja delovanja službe državne varnosti določa zakon, da politična presoja ne more biti prepuščena tem službam, nadzor nad njimi pa ne sme biti v pristojnosti zveze komunistov, pač pa skupščine," navaja.