Petek, 21. 12. 2018, 16.18
5 let, 11 mesecev
Krašovec v zadevi Cimosovi prebarvani stroji obsojen na pet let zapora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,16
Sodni senat koprskega sodišča je v zadevi Cimosovi prebarvani stroji za krive spoznal vse štiri obtožene. Nekdanjemu predsedniku Cimosove uprave Francetu Krašovcu je sodišče prisodilo petletno zaporno kazen, poročajo Primorske novice. Za goljufijo in pranje denarja je odgovorna tudi družba Cimos, ki je dolžna plačati 800 tisoč evrov.
Nekdanji Krašovčev pomočnik in izvršni direktor za načrtovanje in nadzor Zorko Kenda je dobil štiri leta in pol zaporne kazni, prav tako takratni izvršni direktor za raziskave, razvoj, nabavo in prodajne aktivnosti Dario Šik. Takratnemu pomočniku in izvršnemu direktorju za načrtovanje in nadzor Vladimirju Bukviču pa je senat za obe kaznivi dejanji, goljufijo in pranje denarja, izrekel enotno kazen šestih leta zapora in plačilo 24.900 evrov, še poročajo Primorske novice.
Sodba sicer še ni pravnomočna, obsojeni na prvi stopnji imajo možnost pritožbe.
Prebarvali stroje, namesto da bi kupili nove
Višja državna tožilka Barbara Milič Rožman je v torek za obtožene predlagala razmeroma visoke zaporne kazni, in sicer za Krašovca, Kendo in Šika zaradi goljufije v škodo EU po pet let zapora, za Bukviča, ki mu je poleg goljufije očitala še pranje denarja, pa še dve leti zapora več. Za Cimos je za obe kaznivi dejanji predlagala skupno 850 tisoč evrov denarne kazni.
Sojenje v zadevi je steklo maja lani, tožilstvo pa je vpletenim očitalo goljufijo v škodo EU s prebarvanjem starih strojev. Nekdanji vodilni v Cimosu, hčerinski družbi Sieva in razvojnem centru Simit naj bi se dogovorili, da denarja, s katerim bi morali kupiti nove stroje za razvojno-raziskovalno dejavnost razvojnih centrov, ne bodo porabili za to, temveč da bodo prikazali nakup obstoječe, rabljene opreme Cimosa in Cimosa Tama kot nakup nove opreme.
Stroje prodali podjetju, ki so ga nato izbrali za dobavitelja nove opreme
Stroje naj bi tako prodali Cimosovi hčerinski družbi Cimat, nato pa to družbo izbrali kot dobavitelja, prek katerega bi stare stroje družbama Sieva in Simit prodali kot nove. Po mnenju tožilstva so zamolčali, da so zgolj obnovili in prebarvali staro opremo.
Na računu družbe Sieva se je tako znašlo 3,2 milijona evrov, približno 2,8 milijona iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in nekaj manj kot pol milijona evrov iz državnega proračuna. Na račun Simita iz Kidričevega pa so prenakazali nekaj manj kot dva milijona evrov. EU je za projekta družbe Sieva in razvojnega centra Simit zagotovila 85 odstotkov denarja, slovenski proračun pa 15 odstotkov.
