Četrtek, 5. 6. 2025, 9.17
2 dneva, 1 ura
KPK: O napakah v podatkih UJP nismo bili pravočasno obveščeni

KPK je zavrnila očitke, da naj bi bila že pred zagonom prenovljene aplikacije Erar seznanjena z napakami v zbirki podatkov UJP.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zavrnila očitke, da naj bi bila že pred zagonom prenovljene aplikacije Erar seznanjena z napakami v zbirki podatkov Uprave za javna plačila (UJP). Po pojasnilu KPK naj bi bila o nepravilnostih prvič obveščena šele marca letos, popravljeni podatki iz novembra 2024 pa ji naj ne bi bili posebej sporočeni.
Kot so sporočili iz KPK, so bili o nepravilnostih v izvorni bazi podatkov (TZIJZ), iz katere Erar črpa podatke, obveščeni šele marca 2025, ko je novi sistem pokazal na določene napake. Takrat naj bi UJP posredovala seznam 6.878 transakcij, pri katerih so bili prejemniki napačno prikazani ali prikriti. Po navedbah komisije je bil to prvi trenutek, ko so bili formalno seznanjeni z obsežnejšimi nepravilnostmi, zato popravkov po njihovih navedbah ni bilo mogoče tehnično vključiti v Erar pred njegovim zagonom.
KPK: UJP ni izpolnila dolžnosti obveščanja
Komisija pojasnjuje, da je UJP novembra sicer izvedla popravke nekaterih transakcij, vendar o tem KPK ni bila posebej obveščena. Kot navajajo, so bili posodobljeni podatki vključeni v redno avtomatsko posredovanje prek programskega vmesnika, a brez dodatnih oznak, da gre za retroaktivne spremembe.
Po mnenju KPK bi morala UJP takšne posege v bazo posebej napovedati, skladno z dogovorom o izmenjavi podatkov. Ker to ni bilo storjeno, komisija odgovornosti za neupoštevanje teh popravkov ne more prevzeti.
Strošek Erarja ni bil četrt milijona evrov
KPK prav tako zavrača navedbo, da je bila prenova aplikacije Erar vredna več kot 250 tisoč evrov. Po njihovem pojasnilu je bil strošek prenove same aplikacije 99.875 evrov z DDV, medtem ko je skupni znesek pogodbe vključeval še prenovo notranjih sistemov in vzpostavitev podatkovnega modela.
Erar ostaja ključno orodje, pravijo na KPK
Komisija poudarja, da novi Erar kljub začetnim težavam ostaja ključni mehanizem za nadzor nad porabo javnega denarja, ki po njihovih podatkih dnevno beleži več kot 300 tisoč zahtevkov. Dodajajo, da bodo s sistemom še naprej zagotavljali visoko stopnjo transparentnosti delovanja javnega sektorja.