Sreda,
17. 4. 2019,
13.27

Osveženo pred

5 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,04

33

Natisni članek

Natisni članek

sodišče Zvjezdan Radonjić

Sreda, 17. 4. 2019, 13.27

5 let, 7 mesecev

"Zaradi odločitve v sojenju si sodnik ne more uničiti kariere" #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,04

33

Predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik zanika, da bi zoper sodnika Zvezdana Radonjića potekal kakšen disciplinski ali kazenski postopek, zagotavlja tudi, da zaradi odločitve v sojenju Milku Noviču njegovo delovno mesto ne more biti ogroženo. Radonjić je v ponovljenem sojenju Noviča včeraj oprostil obtožb o umoru direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, ob tem pa opozoril na domnevne pritiske in menil, da je njegova kariera zaradi odločitve ogrožena. Predsednik sodišča ga je prosil za pojasnilo navedb, ki ga pričakuje do jutri.

Sodnik Zvjezdan Radonjić je med včerajšnjim izrekom sodbe spregovoril o domnevnih pritiskih, ki jih naj bi bil deležen med ponovljenim sojenjem v zadevi Novič. 

Sojenje Milku Noviču je sprva vodila sodnica Špela Koleta, ki ga je obsodila na 25 let zapora, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. Ponovljeno sojenje, ki se je začelo 18. decembra lani, je sodnik Radonjić včeraj končal z oprostilno sodbo.  | Foto: STA , Sojenje Milku Noviču je sprva vodila sodnica Špela Koleta, ki ga je obsodila na 25 let zapora, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. Ponovljeno sojenje, ki se je začelo 18. decembra lani, je sodnik Radonjić včeraj končal z oprostilno sodbo. Foto: STA , Dejal je, da so se že po prvih narokih začeli pritiski na njegovega šefa Marjana Pogačnika, da naj ga disciplinira in da naj začne soditi, kot je treba. Med drugim naj bi njegovo kaznovanje predlagal vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan. Omenil je tudi domnevne pritiske sodnice, ki naj bi mu prenašala nasvete "vrha sodstva", da naj se "pravilno odloči".

Radonjić je v izreku še napovedal, da zaradi tega, ker je Noviču želel zagotoviti pošteno sojenje, ne bo nikoli napredoval, čez mesec dni pa bo verjetno tudi v suspenzu. "To, da je imel Novič pošteno sojenje, je pogojeno z odločitvijo, da si uničim kariero," je dejal sodnik.

Sodnik se nima kaj bati sankcij zaradi oprostilne sodbe

Njegov nadrejeni Marjan Pogačnik je danes v izjavi uvodoma dejal, da je sodbo v zadevi Novič sprejel petčlanski senat pod vodstvom sodnika Radonjića. "Jaz je nimam kaj komentirati. Če bodo vložene pritožbe, bodo o njih odločala pritožbena sodišča."

V nadaljevanju pa je povedal: "Sodnik naj bi po poročanju medijev dejal, da je bil podvržen vplivom, češ, na kakšen način naj v zadevi odloči. Mediji ste pisali, da naj bi se pritiski vršili nanj in name. Da naj bi Radonjić dejal, da si je zaradi poštenega sojenja verjetno uničil kariero. Take navedbe moram jaz kot predsednik sodišča vzeti resno, hkrati pa se ne odzvati prehitro, dokler ne dobim vseh podatkov."

Pojasnil je, da je tako sodnika Radonjića zaprosil, da se opredeli do včerajšnjih navedb in mu v zvezi s tem do jutri do zaključka delovnega časa posreduje ustrezna pojasnila. "Pred nekaj urami sem tudi od predsednika vrhovnega sodišča prejel zaprosilo, da preverim navedbe in ga obvestim," je še dejal Pogačnik.

Ker nima pojasnil sodnika, torej še ne more komentirati konkretnih očitkov. V splošnem pa je neodvisnost sodnika eden osnovnih postulatov, vse očitke pa je treba obravnavati resno in se nanje odzvati, je dejal prvi mož okrožnega sodišča. "Popolnoma neutemeljena je bojazen, da je zaradi odločitve v kazenskem postopku sodnik lahko sankcioniran."

"Nikoli nisem bil deležen pritiskov"

Marjan Pogačnik | Foto: Bor Slana Foto: Bor Slana O stikih s šefom specializiranih tožilcev Furlanom pa je dejal, da se je z vlogami specializiranega tožilstva v zadevi Nović srečal dvakrat. Prvič je januarja tožilstvo zahtevalo izločitev sodnika Radonjića - predsednik sodišča jo je zavrnil.

Kasneje pa je specializirano tožilstvo pisalo sodišču zaradi domnevnih Radonjićevih postopkovnih napak. O teh očitkih Pogačnik še ni odločil, saj je želel, da sodišče najprej odloči v obravnavani zadevi. "Za to presojo bo še čas," je dejal Pogačnik, dodal pa, da je že marca dokumente odstopil tudi sodnemu svetu, ki v okviru etične komisije presoja delo sodnikov.

Sam se ne s Furlanom ne s tožilko v zadevi Novič Blanko Žgajner ni nikoli srečal, je dejal Pogačnik. "Kar zadeva mene, lahko zagotovim, da nihče v tej državi ni izvajal nikakršnega pritiska glede kakršnega koli vprašanja v tej zadevi."

V izjavi je Pogačnik med drugim dejal tudi, da je vsak sodnik deležen določene vrste pritiskov obeh strani (torej tožilstva in obrambe), ki pa jih sodniki dojemajo različno. 

Milko Novič
Novice Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika #video

Vrhovno sodišče: Če sodnikove navedbe držijo, je to nedopustno

Vrhovno sodišče - gre za najvišje pritožbeno sodišče v državi, ki v primeru težav pri sojenju lahko pregleduje delo nižjih sodišč - je bilo z navedbami sodnika seznanjeno prek medijev. Kot so nam sporočili iz urada Damijana Florjančiča, je ta Pogačnika prosil, naj "ga seznani z ugotovitvami v smeri preverjanja teh navedb pri sodniku, ki jih je podal".

Če bi se izkazalo, da sodnikove navedbe o pritiskih držijo, bi bilo to po mnenju predsednika Vrhovnega sodišča vsekakor nedopustno in bi tudi terjalo ustrezno reakcijo, skladno s sodniško zakonodajo, ki zagotavlja neodvisnost sojenja.

Se bo sodnik obrnil na sodni svet?

Vprašanja, kako komentirajo navedbe sodnika in ali bodo preverili njihovo vsebino, smo naslovili tudi na sodni svet in sodniško društvo. Sodni svet, katerega vodenje je pravkar prevzel profesor in sodnik Erik Kerševan, vodi imenovanje in razrešitev sodnikov, vodi pa tudi disciplinske postopke in - kot navaja zakon - "varuje samostojnost in neodvisnost sodne veje oblasti ter skrbi za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in sodnikov ter javnega ugleda sodstva". Pogačnik je v današnji izjavi poudaril, da bi sodnik Radonjić lahko sprožil postopek pri sodnem svetu, a tega do zdaj naj ne bi storil.

Slovensko sodniško društvo, ki ga vodi Andrej Ekart, pa je cehovska organizacija sodnikov, ki kot enega od namenov svojega delovanja navaja "utrjevanje in varstvo sodnikove neodvisnosti in samostojnosti pri izvrševanju sodniške funkcije", skrb za ugled ter "razvijanje prijateljskih odnosov med kolegi".

ZA STA so v sodniškem društvu povedali, da s podrobnostmi o domnevnih pritiskih na Radonjića niso seznanjeni, so pa poudarili, da so sodniki zavezani sojenju zgolj po ustavi in zakonih ter da so vsakršni pritiski nanje nedopustni. "Pri izdaji sodne odločbe sodnik upošteva zgolj gradivo v sodnem spisu in argumentacijo v razpravni dvorani, drugi vplivi na njegovo odločitev pa so nedovoljeni," je sporočil Ekart, ki pričakuje, da bodo očitke o posegih v neodvisnost sodnika ustrezno raziskali.

Specializirano tožilstvo: Radonjićeve navedbe so neresnične

Na specializiranem državnem tožilstvu, ki ga vodi Harij Furlan, poudarjajo, da zavračajo očitke o pritiskih na Radonjića in Pogačnika, ki naj bi jih izvajala tožilstvo in Furlan. Dodajajo, da so navedbe sodnika neresnične: "Predlog vodje specializiranega državnega tožilstva je bil podan izključno zaradi neprimernega vedenja sodnika do državne tožilke in do državnega tožilstva."

Kot navajajo, so 15. januarja prejeli dopis Radonjića, v katerem ta Furlana poziva, naj za zastopanje obtožbe v zadevi Novič določi drugega tožilca, ker naj bi se tožilka Žgajnarjeva na naroku za glavno obravnavo 11. januarja nedostojno vedla. Furlan je Radonjića že naslednji dan obvestil, da v zadevi ne bo določil drugega državnega tožilca.

Žgajnarjeva je nato 18. januarja na sodišče vložila zahtevo za izločitev Radonjića, in sicer zaradi okoliščin, ki zbujajo dvom o nepristranskosti sodnika. Še isti dan so na specializiranem tožilstvu prejeli izjavo Radonjića v zvezi z zahtevo za njegovo izločitev. V začetku februarja je Furlan podal Pogačniku predlog za ustrezno ukrepanje zoper Radonjića.

"Predsednik senata je izrekel in napisal neprimerne ter neresnične trditve in zaključke tako o okrožni državni tožilki Žgajnarjevi kot tudi vodji specializiranega tožilstva Furlanu in o predsedniku sodišča Pogačniku. Oceniti je bilo mogoče, da komunikacija predsednika senata z državno tožilko na glavni obravnavi in njegove navedbe v zvezi z zahtevo za izločitev pomenijo grobo kršitev načela kodeksa sodniške etike, s takšnim ravnanjem pa je sodnik izpolnil tudi elemente disciplinske kršitve," pravijo na tožilstvu. Dodajajo, da je Furlan predlagal Pogačniku, da zoper opisano Radonjićevo vedenje in pisanje ukrepa.

Oddaja Argument. Gostje: Andreja Katič, Jože Podržaj, Frančišek Verk, Dušan Valentinčič, David Ule. | Foto: Bojan Puhek Foto: Bojan Puhek

Katićeva: Pritiski so nedopustni

Na navedbe sodnika se je že pred izjavo predsednika sodišča odzvalo pravosodno ministrstvo, ki ga vodi Andreja Katić. Ta je v pisni izjavi sicer uvodoma opozorila, da bi komentiranje konkretnih primerov lahko pripeljalo do "nevarne prakse", in sicer političnega vpliva na konkretne odločitve neodvisnih organov. Tega se je zato vzdržala.

Poudarila pa je, da "sta prav nepristranskost in neodvisnost sodstva nujen pogoj za obstoj pravne države, zato ostro obsoja kakršnekoli nedopustne pritiske na delo in odločitve sodnikov".  V nadaljevanju je pojasnila, da ima sodnik, če je bil deležen pritiskov, več možnosti, ki jih lahko uporabi: "Sodni svet lahko, na primer, odloča o predlogu za odpravo kršitev sodnika, ki meni, da je bila kakorkoli prizadeta njegova neodvisnost, Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu sprejema načelna mnenja glede ravnanj, ki pomenijo kršitev kodeksa sodniške etike, različna ravnanja pa lahko predstavljajo podlago za disciplinske postopke bodisi zoper sodnike bodisi tožilce."

Kot napisano zgoraj, smo sodni svet že vprašali, ali bo v zvezi s sodnikovimi očitki sprožen kakšen postopek.

"Za ugled pravosodja lahko največ storijo nosilci funkcij"

Katićeva ob tem poudarja še, da lahko za ugled sodstva največ naredijo sodniki sami:

Za ugled in s tem tudi zaupanje javnosti v pravosodje lahko največ storijo nosilci funkcij sami. Vsi deležniki v sodnih postopkih se morajo zavedati, da so pri tem lahko izpostavljeni tudi kritični presoji javnosti, sodnik pa mora pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe, za zaščito teh vrednot in načel pa tudi uporabiti temu primerne mehanizme.