Klinetova: Kritizerstvo tožilstva s strani oblasti je nesprejemljivo

Kot pravi, so spremembe morda le pri povečanju števila tožilcev, ki pa skozi leta s spremembami zakonodaje dobivajo nove in nove naloge.

Klinetova je prepričana, da bi morali povečati število tožilcev Pravosodni minister Senko Pličanič je pred približno dvema tednoma ob predstavitvi sprememb sodne zakonodaje napovedal, da se bo potem, ko bodo te spremembe pod streho, posvetil tožilstvu in vprašanju, ali je treba spremeniti zakonodajo tudi na tem področju. Klinetova, ki so ji člani društva na občnem zboru v četrtek podelili nov mandat, ne ve, v kakšni smeri bi lahko šle spremembe. Je pa prepričana, da bi v vsakem primeru morali povečati število tožilcev, saj da njihovo število še vedno ne ustreza dejanskim potrebam.

Odredba o številu mest državnih tožilcev sicer določa 262 mest za državnotožilske funkcionarje, vendar funkcijo državnega tožilca opravlja okoli 190 ljudi. Ko se odšteje letne ter bolniške in porodniške dopuste, je dnevno aktivnih tožilcev v povprečju 115.

"Delo sodstva v kazenskih zadevah je odvisno tudi od tožilske strani" Predstavniki vlade in vrha sodstva so pred dnevi podpisali zavezo državljanom za izboljšanje stanja v sodstvu. Ta med drugim predvideva skrajšanje časa trajanja sojenj tudi v kazenskih zadevah, kjer kot stranke v postopku nastopajo tožilci. Klinetova je z zavezo seznanjena zgolj iz medijev, zato podrobnosti ne pozna. Vendar je po njenih besedah delo sodstva v kazenskih zadevah odvisno tudi od tožilske strani.

Zato bi zaveza, da bodo sojenja v kazenskih zadevah tekla hitreje, lahko vplivala na delo tožilcev, je ocenila Klinetova. Tožilci namreč zaradi kadrovske podhranjenosti že danes ne morejo zagotavljati udeležb na vseh glavnih obravnavah, prav tako ne morejo zagotavljati takšne učinkovitosti, kot bi jo želeli. Da jih je premalo, pa ne opozarjajo le zadnjih pet ali deset let, temveč že precej časa, je dejala.

"Kritizerstvo s strani oblasti je nesprejemljivo" Delo tožilcev je zadnje dni v središču številnih razprav, predvsem zaradi primera Hilde Tovšak in sodbe v zadevi Patria, veliko kritik na račun tožilstva je slišati tudi iz političnih vrst. Klinetova o konkretnih zadevah svojih kolegov seveda ne more govoriti. Zdi se ji sicer prav, da kritike so, ne pa, "da je to kritizerstvo". "Če se gre kritizerstvo javnost, je dokaj razumljivo, če se pa to gredo predstavniki oblasti, je nesprejemljivo," je poudarila.

To, da so pod drobnogledom javnosti za Klinetovo ni "nič hudega", saj se pričakuje, da bo javnost zanimalo, kaj tožilci počnejo, ker so tako kot drugi državni organi v službi državljanov. Vprašanje pa je, kdo in na kakšen način lahko oziroma sme kritizirati, meni. Narava njihovega dela je taka, da nikoli niso vsi zadovoljni z njihovim delom, če ne drugi, vsaj obtoženi in obsojeni ne, je pojasnila.

Drugo pa je, ko delo tožilcev, "ponavadi neutemeljeno", kritizira nekdo, ki bi njihovo delo moral poznati in to znanje upoštevati v svojih kritikah, je opozorila predsednica tožilskega društva.