Rabuza

Sreda,
6. 1. 2021,
17.51

Osveženo pred

3 leta, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,43

1

Natisni članek

Natisni članek

Siol plus dušikov dioksid Društvo Focus Ljubljana zrak onesnaženost

Sreda, 6. 1. 2021, 17.51

3 leta, 5 mesecev

Kje v Ljubljani je zrak najbolj onesnažen?

Rabuza

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,43

1

hisa Ljubljana | Meritve koncentracije dušikovega dioksida bodo opravili na 200 lokacijah. | Foto Bojan Puhek

Meritve koncentracije dušikovega dioksida bodo opravili na 200 lokacijah.

Foto: Bojan Puhek

V začetku letošnjega leta bodo v društvu Focus in na Inštitutu za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj opravili meritve onesnaženosti zraka v Ljubljani. Na 200 lokacijah bodo meritve opravljali štiri tedne.

V projektu v okviru Partnerstva za okolje in zdravje bodo na 200 lokacijah po mestu izvedli meritve dušikovega dioksida (NO2), ki je zdravju škodljiv in eden glavnih onesnaževal v zraku znotraj obvoznice. Večina ga namreč nastane kot posledica cestnega motornega prometa, zlasti problematična pa so vozila na dizelski pogon.

V društvu Focus so podobne meritve opravili že leta 2019. Takrat so merili na 50 lokacijah na širšem območju Ljubljane, rezultati pa so bili slabši od pričakovanj. Meritve so opravili med marcem in aprilom 2019, najbolj onesnažen zrak je bil na območju šmartinskega podvoza, sledili pa so Tivolska cesta, Trg OF, Karlovška cesta pri križišču z Roško cesto in Celovška ceste pri Iliriji, je poročal Dnevnik.

Ljubljana po sprostitvi ukrepov
Novice Kje vam je v Ljubljani najbolj vroče?

Na 22 lokacijah presežena letna mejna vrednost

Do zdaj so posamezniki vnesli nekaj več kot 140 kritičnih točk. | Foto: zajem zaslona/Diamond villas resort Do zdaj so posamezniki vnesli nekaj več kot 140 kritičnih točk. Foto: zajem zaslona/Diamond villas resort Skupno so pri meritvah leta 2019 na 22 lokacijah od 51 zaznali višje vrednosti, kot znaša letna mejna vrednost škodljivega dušikovega dioksida. Ta je postavljena pri 40 mikrogramih na kubični meter.

Tokrat so k sodelovanju povabili tudi prebivalce Ljubljane, ki lahko še do začetka prihodnjega tedna na zemljevidu označijo kritične točke. Do zdaj je bilo 140 vnosov.

"Jeseni in pozimi se onesnaženost zraka v Ljubljani zaradi povečanega prometa močno poslabša. Če potuješ po Ljubljani ali živiš v eni od ljubljanskih sosesk, to zelo hitro opaziš in občutiš," so zapisali v pozivu meščanom, da označijo problematične točke.

Prednost bodo imele lokacije, kjer so v bližini ustanove, kot so vrtci, šole in domovi za starejše, ter bolj obljudene lokacije, kjer se zadržuje veliko ljudi - postajališča LPP, prehodi za pešce itd.

Onesnaženost zraka je prvi okoljski vzrok prezgodnje smrti v Evropski uniji, saj vpliva na kar 400 tisoč prezgodnjih smrti na leto, pri nas pa na 1.700. | Foto: STA , Onesnaženost zraka je prvi okoljski vzrok prezgodnje smrti v Evropski uniji, saj vpliva na kar 400 tisoč prezgodnjih smrti na leto, pri nas pa na 1.700. Foto: STA ,

Kot je v svoji raziskavi ugotovila agencija za okolje (Arso) v raziskavi iz leta 2018, so z vidika zdravja ljudi najbolj problematična merilna mesta Ljubljana center, Maribor center, Nova Gorica in Celje.

Letos k sodelovanju povabili prebivalce

Za ponovno merjenje v prestolnici so se odločili, ker Ljubljana predstavlja stičišče Slovenije in je tudi najbolj prometno obremenjena, kar negativno vpliva na kakovost zraka. V prestolnico se dnevno na delo pripelje več kot 120 tisoč ljudi, od tega večina s svojim avtomobilom, pravijo v društvu.

Rezultate bodo poslali na analizo v akreditirani laboratorij v Švico. Odločitev za merjenje v zimskem času v društvu pojasnjujejo s tem, da je takrat več neugodnih vremenskih razmer (temperaturne inverzije). Največje koncentracije dušikovega dioksida lahko pričakujemo tam, kjer je največ cestnega prometa, torej ob prometnih cestah in ulicah.

Ob tem opozarjajo, da meritve niso in ne bodo povprečne letne mejne vrednosti, ampak povprečne vrednosti v merilnem obdobju. "Izkušnje kažejo, da je ta vrednost navadno zelo blizu letnim povprečnim vrednostim in posledično dopušča zaključek za vse leto," pojasnjujejo.

Bloki
Novice Epidemija ni obrnila trenda, Kranj prehitel Ljubljano

Kje so običajno najvišje koncentracije?

Letošnje leto je zaradi epidemije specifično. Lani, med prvim valom epidemije covid-19, je bilo na cestah občutno manj prometa, med drugim zaprtjem države pa se promet ni več tako zmanjšal.

Ravno vpliv epidemije zastavlja pomembno vprašanje avtorjem raziskave, saj želijo, da bi bili podatki čim bolj verodostojni in primerljivi s tistimi iz leta 2019.

"Da bo slika, kolikor je mogoče, realna (glede na stanje pred epidemijo), pa bi radi počakali z merjenjem na odprtje šol, sploh prve triade, ker starši otroke množično vozijo v šolo z avtomobili. Seveda pa nismo čisto prepričani, ali bomo to na koncu res povezali, saj se dan odprtja šol vztrajno odmika, mi pa bi radi merili v zimskem obdobju, ko je onesnaženje praviloma višje," pravijo v društvu Focus.

nutrija
Novice Južnoameriške priseljenke, ki uživajo v Ljubljanici

Dodajajo, da so najbolj onesnažena merilna mesta običajno ob vpadnicah in v cestnih koridorjih. "Rezultati pa so odvisni tudi od tega, kako tipično zimske razmere bodo oziroma ali bo ravno v tem času temperaturna inverzija, ki dodatno zmanjša premikanje zraka in onesnaženje dolgo vztraja pri tleh. Pa tudi sicer je slabost Ljubljane lega v kotlini, a to je stvar narave, nezanemarljiv je vpliv prometa na to, kar dihamo. Glavni vzrok za visoke koncentracije dušikovega oksida v zraku je motoriziran promet oziroma natančneje emisije dizelskih vozil," še odgovarjajo v društvu.

Doseganje mejnih vrednosti koncentracije dušikovih oksidov za zaščito zdravja ljudi in vegetacije:

- urna mejna koncentracija NO2 za zaščito zdravja ljudi: 200 µg/m3 (dovoljeno preseganje - 18-krat v enem letu;

- letna mejna koncentracija NO2 za zaščito zdravja ljudi (velja od 1.1.2011 dalje)40 µg/m3;

- kritična letna koncentracija NOx za zaščito vegetacije in ekosistemov v naravnem okolju: 30 µg/m3.