Torek, 9. 7. 2024, 15.56
6 dni, 18 ur
Kje prežijo nevarnosti za slovensko ekonomijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,80
Slovenske gospodarske partnerice v Srednji Evropi izgubljajo zagon, zato bo pomen slovenske industrije v prihodnosti manjši.
Krepitev gospodarske dejavnosti in okoli enoodstotna gospodarska rast v letošnjem drugem trimesečju v primerjavi z istim obdobjem lani sta pričakovani, ocenjuje ekonomist Maks Tajnikar ob objavljenih podatkih Banke Slovenije. Letos sicer Tajnikar pričakuje približno dvoodstotno rast BDP. "Vendar se v ozadju dogajajo stvari, ki so zelo ključne, tako da bi se lahko razmere ob koncu leta, zlasti pa prihodnje leto, spremenile."
V Sloveniji imamo praktično polno zaposlenost (brezposelnost je rekordno nizka, 3,4-odstotna), delovne sile pa skupaj s tujci ni dovolj, da bi lahko bila gospodarska rast višja, pojasnjuje profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti.
Na drugi strani se Slovenija sooča s strukturno težavo, saj je rast v zadnjih desetletjih poganjal izvoz, kar se bo kmalu spremenilo. "Naši glavni izvozni trgi skoraj ne rastejo ali pa imajo negativno gospodarsko rast. Za Slovenijo je pomembno tudi, da gre za industrijski izvoz, ki pa je vezan na zaton industrije v srednji Evropi, kar negativno vpliva na našo gospodarsko rast. Tako po eni strani nimamo delovne sile, po drugi strani pa izvoz usiha in ni več tako močan vlečni konj, kot je bil v preteklosti, prav nasprotno – rast celo zavira," razmere v delu gospodarstva, na primer v slovenski avtomobilski industriji, analizira Tajnikar.
Rešitev profesor vidi v dveh politikah: še kar nekaj prostora je pri zadolževanju državnega proračuna in državnih investicijah. Proračun tako lahko postane notranja gonilna sila gospodarske rasti. Pomembno pa je tudi spodbujanje tujih neposrednih naložb. "Slovenija potrebuje tuji kapital, a seveda ne katerikoli. S tujim kapitalom se povečujeta kapitalska intenzivnost in produktivnost. A potrebujemo tuji kapital, ki nam prinese tudi proizvodnje z izdelki, ki jih lahko prodajamo po visoki ceni."
Slovensko gospodarsko rast bo v prihodnosti vse manj poganjal izvoz. Treba je spodbujati državne investicije in neposredne tuje naložbe, meni ekonomist Maks Tajnikar.
Kako gospodarski minister v dveh vladah Janeza Drnovška vidi ambiciozne proračunske načrte za prihodnji dve leti, ko vlada napoveduje sredstva za zdravstveno reformo, reformo sistema plač v javnem sektorju in denar za gradnjo javnih najemnih stanovanj ter obnovo po lanski katastrofalni ujmi? Tajnikar najprej opozarja predvsem na težavo transparentnosti proračuna, predvsem glede evropskih sredstev in denarja za popoplavno obnovo. "Transparentnost je ena od glavnih težav državnega proračuna – da vidimo izvor teh sredstev in kaj mislimo z njimi narediti. To je pomembno tako za stroko kot davkoplačevalce."
O reformah pa Tajnikar meni, da je ključna davčna reforma, saj do zdaj predstavljene spremembe finančnega ministra Klemna Boštjančiča ne posegajo na nobeno ključno področje. "Ekonomisti pa od 80. let prejšnjega stoletja naprej opozarjamo na negativne posledice visokih prispevkov za socialno varnost, ki dražijo delovno silo, zmanjšujejo njeno zaposljivost in zmanjšujejo konkurenčnost podjetij." Država bi morala vire najti drugje, pri višji obdavčitvi dobičkov podjetij in pri obdavčitvi najbogatejših, še meni Tajnikar.
