Kakšna bo prihodnost schengna?

"Več Evrope, ne pa zatekanje za plote nacionalnih držav," odgovor na migracijsko vprašanje vidi pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije Marko Gašperlin. V tem duhu je tako mogoče razumeti tudi načrte za okrepitev nadzora na zunanjih mejah Evropske unije, o katerih danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu na podlagi predlogov Evropske komisije razpravlja Evropski parlament.

Eden od ključnih predlogov je tako vzpostavitev evropskega sistema mejne in obalne straže, ki naj bi imel pravico do posredovanja na zunanji meji brez povabila zadevne članice. Frontex (Agencija za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah Evropske unije) naj bi v primeru sprejetja tega centraliziranega ukrepa nadomestila nova agencija European Border and Coast Guard (Evropska mejna in obalna straža), sestavljena iz Frontexa in nacionalnih organov.

Če Frontex skrbi predvsem za usklajeno sodelovanje držav pri nadzoru zunanje meje, vsaka aktivnost pa je vezana na soglasje države gostiteljice in pripravljenost, da dajo na razpolago svoje kadre, pa naj bi naslednica imela bistveno večje pristojnosti.

"Nova agencija in države članice naj bi si delile pristojnosti pri upravljanju zunanjih meja po sistemu integriranega upravljanja meja, ki ga uzakonja nova uredba. Agencija bo v primeru večje ogroženosti dela zunanje meje predvidoma lahko posredovala z okrepljenim nadzorom brez pogojevanja zadevne članice. Prav tako se krepijo tudi nekatere druge funkcije, kot na primer vračanje tujcev, ki so v Evropski uniji nezakonito," pojasnjuje Gašperlin.

Pravica do posredovanja kot odgovor na izkušnje z Grčijo "Upam, da bo do skupnega varovanja meja prišlo," ob predlogu, ki gre v obravnavo Evropskega parlamenta in Evropskega sveta, pravi Boštjan Udovič s Fakultete za družbene vede. "Če ne, se bojim, da bo to vodilo v dezintegracijo Evropske unije. Pri schengenski krizi se ponovno kaže, da je vrednost Evropske unije v več EU in ne manj EU, kar zahtevajo nekatere članice."

Pri čemer pa naj bi bila prav predlagana pravica do posredovanja, ki jo nekateri imenujejo jedrsko orožje, kot navaja STA, odziv na migracijske pritiske, v tem kontekstu pa tudi na ravnanje Grčije, ki kljub številnim pozivom evropskih partnerjev dolgo ni želela zaprositi za sodelovanje Frontexovih sil za hitro posredovanje na svoji zunanji meji. "Ves čas se mi zdi, da se Grčija skozi schengensko krizo maščuje za 'prisilni jopič' finančne krize," komentira Udovič.

Pogajanja bodo, sploh zaradi Grčije, težka Kot še nadaljuje Udovič, pravi, da bodo pogajanja o teh predlogih težka. To pa predvsem zaradi Grčije in nekaterih srednjeevropskih držav. Če tega dogovora ne bo, bodo države primorane sprejemati svoje ukrepe. Posledica bo vse večje zapiranje meja. Vendar pa po Udovičevem mnenju schengna nihče zares noče spreminjati.

Kar bi bilo še pred časom nesprejemljivo, je zdaj realno Ob načrtovanih ukrepih, ki so posledica migracijskih pritiskov in varnostnih groženj, Gašperlin pojasnjuje, da čeprav gre kar za precejšne poseganje v suverenost držav članic, kar bi bilo še pred časom težko sprejemljivo, lahko pričakujemo, da bo veliko predlogov sprejetih.

Pri predvideni spremembi schengenskega zakonika pa je novost, kot še pojasnjuje, tudi obveznost bolj sistematične kontrole dokumentov ob prehodu zunanje meje tudi za državljane Evropske unije, Švice in evropskega gospodarskega prostora, predvsem v smislu preverjanja v bazah podatkov. O tem je bilo že doseženo politično soglasje po zadnjih terorističnih napadih.