Gašper Lubej

Četrtek,
15. 1. 2015,
16.04

Osveženo pred

3 leta, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

sprava NSi Ljudmila Novak Simona Kustec Lipicer Matjaž Han Uroš Prikl Janez Janša Janez Janša

Četrtek, 15. 1. 2015, 16.04

3 leta, 12 mesecev

Kako verjetna je sprava pod sponzorstvom Ljudmile Novak?

Gašper Lubej

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Predsednica opozicijske NSi Ljudmila Novak je koalicijskim strankam predstavila predlog zakona o dostojnem pokopu, ki ureja predvsem ureditev prikritih grobišč žrtev vojnega in povojnega nasilja.

Prvi odzivi koalicije kažejo, da bodo krščanski demokrati težko dosegli široko soglasje o zakonu, ki ga po besedah Novakove sicer podpirajo v komisiji vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

600 grobišč, a le eno vpisano Eden od ključnih argumentov za sprejem zakona je ocena, da obstoječi zakon o vojnih grobiščih ne omogoča učinkovitega pokopa žrtev. Tako je bilo od okrog 600 do zdaj najdenih prikritih grobišč v register vpisano le eno, čeprav gre za 15 tisoč žrtev vojnega in povojnega nasilja, je dejala predsednica Nove Slovenije v izjavi novinarjem.

Novakova je sicer po skupnih pogovorih s SMC, SD in DeSUS dejala, da je koalicija pokazala pripravljenost za nadaljnje pogovore, pisne pripombe pa NSi pričakuje v 14 dneh. Največ pomislekov sta imeli predvsem SD in delno tudi DeSUS, predvsem v smeri, da obstoječi zakon o vojnih grobiščih dovolj dobro ureja to tematiko.

Bo glavna ovira na desnici? Predsednica NSi pravi, da se bo prihodnji teden sestala tudi z opozicijskimi SDS, Združeno levico in Zavezništvom AB. Po besedah Novakove se bo stranka Janeza Janše o predlogu zakona posvetovala z Novo Slovensko zavezo (NSZ).

Gre za društvo, ki združuje državljane, ki "so bili kakorkoli udeleženi v protikomunističnemu odporu v državljanski vojni" in ki menijo, da so bili domobranci "legalni in legitimni branilci doseženega reda civilizacije", kot piše na spletni strani NSZ.

Konec novembra se je NSZ ostro odzvala na način, kako se je NSi lotila pisanja zakona, saj so prejeli osnutek besedila, pred tem pa se v NSi z njimi niso usklajevali. Tudi Novakova napoveduje, da se bo sestala s predstavniki NSZ.

"Upam, da bodo zdaj, ko imajo zakon pred seboj, konkretno povedali, kaj jih moti in kaj želijo spremeniti," je dejala Novakova. V NSi si želijo čim večjo podporo zakonu in čim manj razdvajanj, saj bi morali dostojno pokopati mrtve tudi zato, ker prav letos mineva 70 let od konca druge svetovne vojne.

Če bodo politične igrice, ne bo vložitve zakona "Če bodo predlog spet izkoriščali za takšne in drugačne politične igre, potem ni smiselno, da zakon vložimo v parlamentarni postopek," je dejala Novakova.

Vodja poslanske skupine največje vladne stranke SMC Simona Kustec Lipicer pravi, da koalicija načeloma podpira ureditev tematike prikritih grobišč ter da pri tem iščejo široko družbeno in politično soglasje.

Priložnost za narodno spravo V SMC o predlogu še niso podrobneje razpravljali. Razpravo pa pozdravljajo, ker verjamejo, da je ne glede na zgodovinske okoliščine treba spoštovati pieteto in pravico vsakega posameznika, da je dostojno pokopan. Razprava je lahko priložnost za narodno spravo in "razbremenitev ideoloških spon polpretekle zgodovine", še pravi Kustec Lipicerjeva.

Zakaj imamo zakone, ki se ne izvajajo? Vodja poslancev SD Matjaž Han sicer pozdravlja dobronamernost NSi, a po skrbnem branju predloga ugotavlja, da veliko večino vprašanj rešuje obstoječi zakon o vojnih grobiščih, ki je bil usklajen z zainteresirano javnostjo. "Najprej poiščimo, zakaj nismo naredili stvari, ki so zapisane v zakonu o vojnih grobiščih."

Socialni demokrati bodo v dveh tednih pripravili pisne pripombe in takrat bo jasno, ali so za to, da zakon vložijo v postopek. Han sicer ocenjuje, da bi lahko le dopolnili obstoječi zakon, strinja pa se, da bi morali o tej tematiki doseči čim širši konsenz.

Podobno razmišljajo v DeSUS. V stranki podpirajo vse rešitve, ki ne bodo prispevale k razdvajanju in bodo uredile vprašanja prikritih grobišč. A tudi namestnik vodje te poslanske skupine Uroš Prikl pravi, da imajo pomisleke, ker to tematiko že ureja zakon o vojnih grobiščih. "Če se zakon ne izvaja, potem ni kriv zakon, ampak tisti, ki so odgovorni za njegovo izvajanje."

Konkretnih pripomb na besedilo NSi ni navedel, ker poslanska skupina DeSUS stališča še ni sprejela. Preučili bodo vse pozitivne in negativne učinke predloga in obstoječega zakona ter NSi poslali svoje mnenje. Prikl je sicer poudaril, da je "vsem skupaj v interesu, da dosežemo konsenz na tem področju", od tistih, ki so izgubili življenja, pa bi se morali pietetno in dostojno posloviti.