Petek, 1. 8. 2025, 9.57
1 dan, 8 ur
"Kako odporni smo v resnici?"
Ob zgornjem vprašanju večina pomisli na fizično odpornost, odpornost, ki je povezana z zdravjem, zdravstveno preventivo in kurativo, zdravim načinom življenja in z njim povezanimi aktivnostmi. Vendar odpornost pomeni veliko več. Vtkana je v vse vidike posameznikovega življenja in vse pore družbe, njena čim višja stopnja pa je cilj številnih subjektov na različnih področjih, pa tudi držav in mednarodnih organizacij.
Odpornost je veliko več kot le posamezna lastnost. Prežema vse vidike življenja in delovanja družbe, njen razvoj pa je pomemben cilj številnih institucij, držav in mednarodnih organizacij.
Po vojni za neodvisnost, ki je močno preizkusila vzdržljivost Slovenije, ter vstopu v Nato in Evropsko unijo smo se prebivalci naše dežele prepustili udobju modernizacije, globalizacije in razvoja na vseh področjih. Prioritete posameznikov, družbe in države so se spremenile, opustili smo obrambno držo in aktivnosti za krepitev pripravljenosti, saj smo verjeli, da so velike krize, naravne nesreče in oboroženi spopadi na evropskih tleh stvar preteklosti. Glede na trenutno spreminjajoče se mednarodno okolje, ekstremne vremenske pojave, oborožene spopade, politične razmere in nove tehnologije, ki hkrati predstavljajo prednost in tveganje, lahko rečemo, da smo se motili.
Okolje in razmere se drastično spreminjajo, zato je pomembno, da smo nanje pripravljeni, saj negotovost vodi v kaos. Državni organi pod vodstvom Ministrstva za obrambo, ki je po odločitvi vlade pristojno za usmerjanje aktivnosti na področju odpornosti, že nekaj časa izvajajo aktivnosti na svojem področju, ki krepijo odpornost države, družbe in deloma tudi posameznika. Poleg nalog in ukrepov, ki se izvajajo na ravni države in družbe, pa se postavlja vprašanje, kaj lahko posamezniki naredijo za svojo odpornost. Zakaj je ta danes pomembnejša kot kdajkoli prej in kako jo lahko zavestno krepimo na vseh področjih in ravneh življenja?
Kaj je odpornost?
Odpornost je sposobnost prilagajanja na nepredvidljive, lahko tudi obsežnejše in intenzivnejše izzive oziroma tveganja. Gre za odločnost vztrajanja in sposobnost, da se pripravimo na nepredvidene dogodke in motnje, se jim zoperstavimo, se nanje odzovemo ter okrevamo po njih.
Država mora poskrbeti, da je dovolj odporna, pri tem pa mora omogočati pogoje, v katerih se lahko krepita tudi odpornost družbe in prebivalstva. Veriga je namreč močna le toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen. Zato je odpornost skupna odgovornost vseh deležnikov – države, družbe in posameznikov.
V spremenjenem mednarodnem varnostnem okolju so najpomembnejši elementi odpornosti vsesplošno zavedanje o nevarnostih, pripravljenost na različna tveganja, ki jo zgradimo s preventivnimi ukrepi, načrtovanjem, usposabljanjem, vajami, različno opremo itn. Z nevarnostmi, tveganji, grožnjami in nestabilnostmi se srečujemo vsak dan. Glede na oblike in pogostost pojavnosti se tem dejavnikom ne moremo izogniti ali jih omejiti zgolj na posamezne dele družbe, ustanove, poklice ali starostne skupine.
Posameznik
Najpomembnejši člen v verigi odpornosti je posameznik, ki mora razumeti lastno vlogo pri spopadanju s težavami in njihovem preprečevanju, in sicer tako, da je odporen in tako prispeva k mozaiku skupnosti, družbe in države. To pomeni, da posameznik kljub življenjskim izzivom, preizkušnjam, stiskam, neuspehom, izgubam ali dolgotrajnemu stresu ohranja duševno ravnovesje in motivacijo za razvoj in delovanje kot produktiven del družbe ter se uči iz izkušenj. Pomembna sta tudi njegova fizična pripravljenost in zdravje telesa, ki ju vzdržuje z zdravim življenjskim slogom – rednim gibanjem, zdravo prehrano, ustrezno higieno in počitkom.
Odpornost moramo začeti graditi že v mladih letih, zato so pomembni varno otroštvo in primerna vzgoja, podpora družine, prijateljev, učiteljev, dobra izobrazba ter kulturne vrednote in norme, ki v posamezniku spodbujajo solidarnost, sočutje in prilagodljivost.
Pomembna je tudi pripravljenost posameznika za ravnanje ob naravnih nesrečah, krizah ali konfliktih. Posameznik mora biti ustrezno informiran in imeti pripravljene osnovne zaloge za preživetje za nekaj dni – vodo, hrano, baterije, oblačila in odeje.
Družba in skupnost
Močni posamezniki gradijo močno skupnost. Ljudje smo družabna bitja, ki se ob težavah pogosto obrnemo na bližnje. Skupnosti, ki so povezane, solidarne in vključujoče, omogočajo, da se posamezniki složno odzivajo in hitreje poberejo, si delijo bremena in skupaj najdejo pot naprej. Odpornost skupnosti predstavlja sposobnost, da se kot celota odzovemo na šoke, naj bodo to naravne nesreče, gospodarske in zdravstvene krize ali konflikti.
Družina je osnovna družbena celica in pogosto prvo okolje, v katerem se učimo o varnosti, podpori in zaupanju. Družina, ki je odporna, se bo kljub finančnim težavam, izgubi, bolezni ali drugim kriznim situacijam znala prilagoditi, najti nove poti in se še bolj povezati.
V skupnosti se odpornost kaže v močnih vezeh, zaupanju in občutku pripadnosti. Odporna skupnost, lahko tudi lokalne narave, ima urejeno infrastrukturo, organizacijo in vodstvo, ki zna povezovati ljudi ter vključevati vse skupine prebivalstva. Sestavljena je iz ljudi, ki so pripravljeni pomagati drug drugemu in ranljivim skupinam ter negujejo solidarnost in sodelovanje.
Država
Odpornost države je sposobnost političnih, gospodarskih in institucionalnih sistemov, da se učinkovito pripravijo na notranje in zunanje pritiske – od gospodarskih kriz, naravnih nesreč, vojn do pandemij in družbenih napetosti –, se nanje odzovejo in se jim zoperstavijo ter pri tem ohranijo stabilnost, varnost, osnovne storitve in zaupanje državljanov.
Če je država odporna, še ne pomeni, da se lahko izogne vsem krizam, temveč da se nanje pravočasno odzove, se jim prilagodi in hitro ponovno vzpostavi normalno delovanje. Varovati mora svojo digitalno infrastrukturo – električna in komunikacijska omrežja, bančne sisteme – pred hekerskimi napadi, širjenjem lažnih informacij in sabotažami. Zgraditi mora odporno prometno mrežo, ki omogoča dostop do pomoči in osnovnih storitev tudi v kriznih časih, ter alternativne poti in vrste transporta, ki ne zatajijo ob prvi motnji. Podobno velja za energetski in zdravstveni sistem ter oskrbo s pitno vodo in hrano. Področja, sistemi in deležniki, ki so z njimi povezani, morajo zato delovati v smeri neodvisnosti, samozadostnosti in pripravljenosti na težave. Zagotoviti morajo protokole delovanja, načrte, zmogljivosti ter graditi sposobnost in poznavanje pravilnega ravnanja, tudi z usposabljanjem in vajami. Ob tem morajo pri načrtovanju upoštevati naravne trpežnosti in omejitve okolja ter prihodnje izzive, ne le trenutnih potreb.
Odporna država zato razmišlja strateško in dolgoročno ter vlaga v posameznika prek izobraževalnega sistema, ki ponuja platformo za oblikovanje značaja, krepitev čustvene inteligence, socialnih spretnosti, sposobnosti spoprijemanja z življenjskimi izzivi in priučitev zdravih navad. Družba in država, ki vlagata v celostno izobraževanje – ne le v akademske dosežke, temveč tudi v čustveno in socialno zrelost – in prebivalcem zagotavljata ustrezne informacije, postavljata temelje za dolgoročno odpornost na vseh ravneh. Mladi, ki mislijo kritično, znajo sodelovati, čutijo odgovornost in pripadnost ter poznajo različne možnosti, se ne zlomijo ob prvem izzivu in so steber prihodnosti.
Torej, kako odporni ste/smo v resnici?
Odpornost torej ni trda obramba, temveč prožna moč in ena pomembnejših vrednot in veščin, ki jih morajo razviti posameznik, skupnost, družba in država. Je sposobnost, da se uspešno spoprijemamo s stresom, krizami in nepredvidenimi dogodki ter po njih hitro povrnemo delovanje ali se celo okrepimo. Gre za dinamičen proces, ki vključuje psihološke, socialne, ekonomske, politične in okoljske vidike.
Svet, v katerem živimo, je poln negotovosti, zato ni več vprašanje, ali bomo doživeli krizo, temveč kako se nanjo pripraviti in kako iz nje priti močnejši. K temu lahko prispeva vsak izmed nas z vsakdanjimi odločitvami: skrbjo za svoje zdravje, negovanjem odnosov, izobraževanjem, aktivnim državljanstvom in odgovornostjo do okolja. Včasih so to majhni koraki – prisluhniti prijatelju v stiski, se pridružiti lokalnemu društvu, pridelati zelenjavo doma ali zmanjšati količino odpadkov. Z vsakim takim dejanjem pozitivno prispevamo k povezanosti, sodelovanju, skrbi zase, za bližnje, okolje in domovino ter k skupni sposobnosti, da premagamo še tako velike izzive. Prispevamo svoj kamenček v mozaik odpornosti naroda, ki je tako močan, da premaga vse ovire. Na nas pa je, ali bomo gonilo te moči ali ovira.
