"Kako naj otrokom pojasnimo, da je alkohol nekaj slabega zanje, če je celo državna himna – Zdravljica?"

"Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je okrog štiri petine slovenskih 15-letnikov že poskusilo ali pilo alkoholne pijače," opozarja soustanoviteljica in vodja Familylab Slovenija Ivana Gradišnik.

Otroci v Sloveniji že zelo zgodaj pridejo v stik z alkoholom

Prva dama organizacije Familylab Slovenija, ki od leta 2008 ponuja podporo, svetovanje in pomoč pri razvoju starševske kompetentnosti ter je del mednarodnega združenja Familylab Association, ki si prizadeva ohranjati in širiti vrednote ter načela, kot jih predlaga znani danski družinski terapevt Jesper Juul, še opozarja, da slovenski otroci že zelo zgodaj prvič poskusijo alkohol – in to ne samo enkrat.

"Okrog dve petini slovenskih otrok se z alkoholom sreča že pred 13. letom starosti. Otroci najpogosteje svojo prvo alkoholno pijačo spijejo do svojega desetega leta, največkrat v domačem okolju. Približno vsak sedmi 15-letnik pije alkoholne pijače vsaj enkrat tedensko in skoraj tretjina 15-letnikov je že bila opita vsaj dvakrat v življenju."

V nasprotju z nekaterimi predsodki v Sloveniji niso zaznali razlik glede na regije ali urbanost okolja, prav tako niso postavili trdnega sklepa, kje mladi pridejo do alkohola.

"Po eni strani želimo doseči, da bi otroci razumeli učinke alkohola na svoje telo, še posebej možgane, hkrati pa se želimo z njimi odkrito pogovarjati o alkoholu, ne da bi jih pri tem zastraševali," je namene programa Trezno o alkoholu pojasnila Ivana Gradišnik. Foto: Osebni arhiv

Prehod v srednjo šolo vrhunec tveganja za alkohol pri mladih

Po izkušnjah, ki so jih krepili tudi s svojimi akcijami in programi, so pri Familylab Slovenija ugotovili, da je vrhunec tveganega obdobja za pitje alkoholnih pijač ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Svoj najnovejši program Trezno o alkoholu so zato namenili otrokom v zadnji triadi osnovnošolskega izobraževanja, torej še pred začetkom tovrstnega eksperimentiranja.

V okviru programa, ki so ga zasnovali na pobudo Združenja distributerjev in proizvajalcev alkoholnih pijač, se z učenci pogovarjajo o alkoholu in pitju alkoholnih pijač. "Po eni strani želimo doseči, da bi otroci razumeli učinke alkohola na svoje telo, še posebej možgane, hkrati pa se želimo z njimi odkrito pogovarjati o alkoholu, ne da bi jih pri tem zastraševali," je pojasnila Gradišnikova.

Otroci želijo (prekmalu) postati odrasli

Zakaj je za otroke alkohol pravzaprav tako zelo vabljiv? "Mladostniki se pripravljajo na vlogo odraslih, pri tem pa želijo sebi in drugim dokazati, da niso več otroci. Med drugim zato počnejo stvari, ki so otrokom prepovedane – tudi pijejo alkoholne pijače," meni Gradišnikova.

Pomembna razloga za mladostniško poseganje po alkoholu sta tudi njihova želja po preizkušanju novosti in vpliv vrstnikov. "Pri mladih je zato pomembno spodbujati razvoj osebne odgovornosti in krepiti samospoštovanje, kar bomo skušali doseči tudi s programom Trezno o alkoholu," je povedala sogovornica.

Otroško telo se na alkohol odziva precej drugače

Pri odvračanju otrok od tveganega vedenja, vključno s pitjem alkohola, je ključna vloga domačega okolja. "Pomembni varovalni dejavniki so kakovost odnosa z najbližjimi ter občutek povezanosti in sprejemanja, pri čemer je eden od ključnih izzivov pridobiti zaupanje otrok," svetuje Jasna Gradišnik. "Z razvojem teh varovalnih dejavnikom želimo doseči, da otroci čim pozneje začnejo uživati alkohol, in preprečiti njihovo opijanje."

Pridiganje, zastraševanje in prepovedi praviloma pri otrocih dosežejo ravno nasprotni učinek. Foto: Thinkstock

Kot je dodala, bi se starš z otroki morali odkrito pogovarjati o alkoholu, ne pa jim predstavljati zgolj negativnih posledic. "Naj jim pojasnijo, da njihovo telo še ni dovolj razvito in da se zato drugače odzove na alkohol kot telo odraslega. Naj jih opremijo z dejstvi, ki bodo mladostnikom pomagala pri sprejemanju razumnih odločitev. Prepoved še ne pomeni, da se je bodo otroci držali, starši pa naj se ob tem odkrito vprašajo, kaj so sami počeli v najstniških letih."

"Starši so hkrati prvi in najpomembnejši zgled

"Prav je, da otroci dobijo prve informacije o alkoholu in uživanju alkoholnih pijač doma. Starši najbolje poznajo svoje otroke in spremljajo njihov razvoj. Tudi informacije o alkoholu bodo prilagodili otrokovi stopnji razvoja, poleg tega bo pojasnilo staršev izhajalo iz vrednot in stališč, ki usmerjajo življenje družine," je ključno vlogo staršev pri problematiki alkohola pri otrocih potrdila psihologinja Meri Vincek, ki že četrt stoletja dela v Osnovni šoli Vižmarje Brod. Tam danes poleg dela v svetovalni službi šole opravlja tudi vlogo pomočnice ravnateljice. V tej šoli izvajajo program Trezno o alkoholu, kot zatrjuje, pa je odziv tudi med starši zelo dober.

"Otroci se želijo pogovarjati. Koristen je pristop, ki črpa iz izkušenj, ne predavanja in zgolj podajanje dejstev," je prepričana dolgoletna psihologinja Meri Vincek. Foto: Osebni arhiv

Dolgoletna psihologinja šolo vidi kot dodaten vir informacij za otroke: "V šoli bodo dobili potrditev tistega, kar so jim doma že povedali starši, ki so hkrati prvi in najpomembnejši zgled." Prepričana je tudi, da bi mladinski centri lahko imeli še večjo vlogo: "V nekaterih krajih morda obstajajo takšne organizacije, zagotovo pa je tega premalo."

Obenem je zadržana glede programov, ki jih izvajajo v nekaterih zdravstvenih domovih: "Po mojih izkušnjah to ni najboljša rešitev, saj so tudi za otroke to prostori, kamor gredo, ko zbolijo. V njih se ne počutijo najbolje."

Pridige, zastraševanje in prepovedi ne učinkujejo

Za otroke je odbijajoč pristop s pridigo, zastraševanjem in prepovedovanjem, na podlagi izkušenj ugotavlja sogovornica. "Otroci se želijo pogovarjati. Koristen je pristop, ki črpa iz izkušenj, ne predavanja in zgolj podajanje dejstev."

"Pomembno je, da tudi otrokom izkažemo spoštovanje in se z njimi pogovarjamo. Na prvem mestu sta zaupanje in dober, spoštljiv odnos, potem bodo tudi otroci sprejemali stališča, vrednote, nasvete in pojasnila, ki jim jih dajemo odrasli. Spomnimo se, kakšni smo bili mi kot otroci in kaj smo delali takrat, ko smo bili stari toliko, kot so zdaj otroci."

Z uživanjem alkoholnih pijač mladi neredko sami sebi dokazujejo, da so odrasli, a za to obstajajo boljši načini. Foto: Vid Ponikvar

Usposobljenim vzornikom bi najstniki najbrž sledili

"Otrokom v drugem triletju postajajo vrstniki vedno bolj pomembni vzorniki, zato bi pri tako pomembnih vprašanjih in programih, ki jih naslavljajo, zelo prispevala vključitev usposobljenih vrstnikov oziroma mladih, ki bi nastopali v nekakšni vlogi ambasadorjev," je prepričana šolska svetovalna delavka in nekdanja učiteljica etike Bojana Breznikar iz Osnovne šole 8 talcev v Logatcu, ki je prav tako pristopila k programu Trezno o alkoholu.

Tudi Breznikarjeva pripisuje ključno vlogo pri ozaveščanju mladih o alkoholu staršem in nato šoli, kjer bi v okviru programov predvsem podprli otroke pri oblikovanju pozitivne samopodobe in urjenju socialnih veščin. Tako mladi alkohola ne bodo potrebovali kot sredstva (samo)dokazovanja in se izognili škodljivim posledicam, ki so pri razvijajočem se mladem telesu še nevarnejše kot pri odraslih.