Četrtek,
16. 10. 2014,
13.28

Osveženo pred

4 leta, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

hrana smeti Rdeči križ NIJZ Slovenska Karitas lakota revščina

Četrtek, 16. 10. 2014, 13.28

4 leta, 12 mesecev

Kako lahko z desetimi nasveti privarčujete in rešujete svet

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Vedno več ljudi, tudi v Sloveniji, si ne more več privoščiti dostojnega obroka, na drugi strani pa imamo kupe hrane, ki jo vržemo stran. Kako stvari postaviti na pravo mesto?

Pod geslom Ostanki hrane, zavržena priložnost, ki sta ga izbrala Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in ministrstvo za zdravje, 16. oktobra v Sloveniji obeležujemo svetovni dan hrane.

82 kilogramov odpadne hrane na osebo Po ocenah Svetovne organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) so na svetu zaradi pomanjkanja hrane lačni že 803 milijoni ljudi. Več kot 70 odstotkov jih zaradi lakote trpi v nerazvitih predelih Afrike, Azije, Latinske Amerike in Bližnjega vzhoda, medtem pa se v razvitem svetu soočamo predvsem s problematiko velikih količin zavržene hrane.

Po podatkih statističnega urada (SURS) je v Sloveniji leta 2011 nastalo za skoraj 168 tisoč ton odpadne hrane oziroma kar 82 kilogramov odpadne hrane na vsakega prebivalca. Ker naša gospodinjstva največ svojih razpoložljivih denarnih sredstev porabijo ravno za hrano in pijačo, je ta podatek skrb vzbujajoč, zato bi morali kot družba temeljito spremeniti odnos do zavržene hrane, opozarjajo na inštitutu.

Različne ukrepe za izboljšanje razmer na tem področju je sprejela tudi Evropska unija. Predvsem veliko pozornost je potrošniku namenila Evropska komisija, ki je sestavila deset uporabnih nasvetov za zmanjšanje količine živilskih odpadkov.

Če bi izračunali, koliko denarja bi dobili za zavrženo hrano, bi bila slika kmalu drugačna Povprečno slovensko gospodinjstvo največ denarnih sredstev nameni nakupu hrane in pijače, a na drugi strani s hrano ne ravnamo dovolj gospodarno. Na področju zmanjševanja količine zavržene hrane imamo tako še veliko manevrskega prostora.

Kot svetuje Matej Gregorič iz NIJZ, lahko med drugim vodimo dnevnik odpadkov in finančno ovrednotimo zavrženo hrano. Izogibati se moramo ustvarjanju prevelikih zalog hrane, prav tako pa bi bilo bolje, če bi sezonska živila kupovali pri lokalnih dobaviteljih, saj imajo praviloma višjo hranilno vrednost.

Če vam hrana kljub temu ostaja, lahko viške zdrave in neoporečne hrane, ki bi ji sicer potekel rok uporabnosti, v brezplačno razdelitev ponudite humanitarnim organizacijam, še svetujejo na inštitutu.

Lani razdelili za dobre tri tone hrane Na problematiko v zvezi s pomanjkanjem hrane in na druge socialne težave v Sloveniji opozarjajo tudi na Slovenski Karitas, kjer letno pomagajo več kot 125.502 osebama v stiski.

Kot je sporočil generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic, je več kot deset tisoč prostovoljcev, ki delujejo v 451 župnijskih Karitas, v preteklem letu ljudem v stiski razdelilo 3.302 toni hrane. Svojim prejemnikom so tako zagotovili za dva ali tri mesece osnovnih živil.

Samo septembra so razdelili več kot 1.700 ton hrane, 600 ton iz blagovnih rezerv, 1.100 ton pa so zagotovili z dobrodelnimi akcijami, sredstvi FIHO ali s pomočjo materialnih donacij podjetij trgovcev in proizvajalcev hrane.