Četrtek, 7. 11. 2019, 4.00
5 let
Kako je lahko v "slovenskih" izdelkih avstrijsko meso
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,11
48
Trgovci in proizvajalci pri poimenovanju mesnih in drugih izdelkov pogosto uporabljajo pridevnike slovensko, domače in podobno, tudi če meso prihaja iz tuje države in je bilo v Sloveniji le predelano. "Po veljavni zakonodaji meso postane slovensko tisti hip, ko ga v roke vzamejo slovenski mesarji," opozarja Breda Kutin iz ZPS.
Slovenijo je minuli teden razburila afera s spornim mesom, ko se je v izdelkih slovenskih proizvajalcev pojavilo meso iz avstrijske klavnice, ki ni izpolnjevalo predpisanih zahtev. Slovenski proizvajalci so umaknili več deset proizvodov. Ves seznam umaknjenih izdelkov lahko najdete tukaj. Več o aferi preberite v članku Novi umiki spornega mesa in članku Mesne izdelke umaknili tudi Engrotuš, Lidl, Hofer in Mercator.
Avstrijsko meso v izdelkih Kakovost iz Slovenije in Naše nam paše
V oči bodejo imena proizvajalcev in izdelkov umaknjenih živil, ki nakazujejo, da gre za meso, pridelano v Sloveniji. Lidl je med drugim umaknil izdelek "Naše nam paše Domači ocvirki v masti" Mesarije Mlinarič, Hofer je umaknil izdelke, ki jih oglašuje kot Kakovost iz Slovenije proizvajalca Meso izdelki Žerak Marko. Ta proizvajalec je med drugim umaknil tudi izdelka haloška pečenica in pizza Slovenka. Avstrijsko meso so v svojih izdelkih uporabljali tudi proizvajalci Domače mesnine, Pohorske mesnine in Kmetija Janežič.
Trgovci in proizvajalci odgovarjajo, da delujejo v skladu z zakonodajo, in poudarjajo, da je samooskrba s svinjskim mesom v Sloveniji nizka, zaradi česar morajo meso kupovati v drugih državah. Vse odgovore trgovcev in proizvajalcev lahko podrobneje preberete v okvirčkih na dnu članka.
Trgovci in proizvajalci pri poimenovanjih mesnih izdelkov pogosto uporabljajo pridevnike slovensko, domače in podobno, čeprav je v njih meso iz drugih držav.
Poreklo hrane za kupce najpomembnejša stvar
Kot poudarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), je za Slovence informacija o poreklu hrane zelo pomembna. Kot je pokazala junijska raziskava Eurobarometer o varnosti hrane, je za kar 70 odstotkov Slovencev najpomembnejša stvar pri nakupu hrane prav podatek, od kod ta prihaja. V EU je odstotek ljudi, za katere je pri nakupu ta podatek najbolj pomemben, višji le v Franciji.
Pav zato trgovci in proizvajalci pri poimenovanjih pogosto uporabljajo pridevnike slovensko, domače in podobno. Potrošniki upravičeno pričakujejo, da tako poimenovani izdelki vsebujejo izključno meso slovenskega porekla, a ni tako.
Klobasa, narejena v Sloveniji iz tujega mesa, je slovenski izdelek
Zakonodaja, ki ureja področje označevanja izvora živil, je razpršena med več predpisov, zakonov in direktiv. Obvezna označitev porekla ali izvora je predvidena le za nekatera živila. Tako mora na primer imeti sveže, zamrznjeno, mleto goveje in svinjsko meso označeno državo rojstva in reje živali, pa tudi državo, kjer sta bila opravljena zakol in razsek.
Klobase, ki so jih naredili v Sloveniji, v njih pa je tudi tuje meso, pa so dojete kot slovenski izdelek. Pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov navaja, da je navedba krajevnih imen v imenu izdelka dovoljena, če je ključna faza proizvodnega procesa v celoti potekala v kraju ali območju, ki je v imenu izdelka. Skratka proizvajalec iz Kopra bi lahko naredil klobaso iz madžarske svinjine, poimenoval pa bi jo na primer "koprska domača klobasa".
V Sloveniji je samooskrba s prašičjim mesom po zadnjih podatkih, ki so iz leta 2017, znašala 38,2 odstotka.
Oznaka ne sme zavajati
Vsekakor pa zakonodaja prepoveduje zavajanje potrošnikov. Tako evropska direktiva 2000/13/ES, h kateri je leta 2003 pristopila tudi Slovenija in je torej zanjo zavezujoča, narekuje, da označevanje živil ne sme biti tako, da bi lahko potrošnika zavedlo predvsem o značilnosti živila in zlasti njegovi naravi, identiteti, lastnostih, sestavi, količini, trajnosti, poreklu ali izvoru, načinu proizvodnje ali pridelavi.
Breda Kutin: Poreklo mesa se izgubi v mesoreznici
Kot pravi predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin, bi po zdaj veljavnih predpisih lahko rekli, da se poreklo mesa izgubi v mesoreznici, "saj meso postane slovensko tisti hip, ko ga v roke vzamejo slovenski mesarji, pa naj bodo klobase ali mesni pripravki narejeni izključno iz slovenskega mesa ali pa so dodani kosi od drugod".
"Vera v slovensko kakovost je žal predvsem trženjski slogan, ki izdelke bolje prodaja, zato je toliko bolj potrebno preverjanje varnosti in kakovosti s strani Urada za varno hrano kot primerjalnega testiranja kakovosti, ki ga izvaja ZPS," pravi Kutinova.
Treba je poostriti nadzor inšpekcijskih služb, pravi Breda Kutin iz ZPS.
"Hrana je vse bolj tudi tržno blago in priložnost za ustvarjanje dobička"
Kot še pravi Kutinova, bi morala biti nedavna odkritja oziroma afere jasno znamenje, da je treba sredstva za izvajanje nadzora hrane povečati, zato so na ZPS zaskrbljeni. "Hrana je namreč vse bolj tudi tržno blago in priložnost za ustvarjanje dobička, zato je treba poostriti nadzor inšpekcijskih služb. Te je treba kadrovsko in finančno okrepiti ter hkrati omogočiti tudi potrošniški organizaciji, da bi s komplementarnimi aktivnostmi preverjala in posledično pripomogla k izboljševanju varnosti in dvigu kakovosti izdelkov na trgu," pravi Kutinova.
V ZPS si želijo bistveno več neodvisnega primerjalnega testiranja kakovosti hrane, a so pri tem omejeni zgolj na sredstva oziroma članarine, ki jih prispevajo posamezniki. "To je žal veliko premalo, da bi lahko zares preverjali stanje na trgu," dodaja.
Zaradi varčevalnih ukrepov manj nadzora nad živili
Kot pravi Kutinova, so varčevalni ukrepi pred desetletjem drastično zmanjšali kadrovske in finančne vire za nadzor trga. "Gospodarstvo je okrevalo in presega rezultate izpred krize, na področju varstva potrošnikov pa je ostalo pri kriznih ukrepih. Žal je podobno tudi v številnih drugih članicah EU, saj se v večini evropskih držav krčijo sredstva za nadzor nad živili, ki prihajajo na prodajne police," še pravi.
Kako potrošnik sploh lahko ve, katero živilo je res iz Slovenije?
V zmedi zaradi množice oznak in blagovnih znamk ima potrošnik, ki želi kupiti povsem slovensko živilo, težko nalogo.
Kmetijsko ministrstvo je pred leti uvedlo znamko Izbrana kakovost - Slovenija, ki se označuje z znakom, ki ga vidite spodaj. S to oznako je ministrstvo začelo označevati pridelke in izdelke višje kakovosti, ki so pridelani in predelani v Sloveniji ter so podvrženi dodatnemu, strožjemu nadzoru. To znamko navaja tudi Kutinova, ki pravi, da pri znamki Izbrana kakovost iz Slovenije veljajo pravila in nadzor.
Trenutno so v shemo vključeni proizvajalci mleka in mlečnih izdelkov, svežega perutninskega in govejega mesa ter sadja, na ministrstvu pa napovedujejo, da se bodo v shemo vključili še drugi sektorji slovenskega kmetijstva.
Puranja izjema in prehodno obdobje za govedo
Je pa tudi pri teh oznakah potrošnika treba opozoriti, da za vse vrste mesa ni zahtevano tudi rojstvo živali v Sloveniji. Če za piščančje meso velja, da mora biti žival rojena in rejena v Sloveniji, pa puranje meso lahko dobi oznako tudi, če puran ni bil rojen v Sloveniji, je bil pa v Sloveniji vsaj en mesec rejen.
Podobno je trenutno pri govejem mesu, kjer je uveljavljeno prehodno obdobje. Tako lahko trenutno znak pridobi tudi meso živali, ki so jih v Sloveniji redili vsaj dve tretjini njihovega življenja. Tako bo sicer do julija 2024, ko bodo morale biti živali tudi rojene v Sloveniji. Več tukaj.
Hofer: V Sloveniji je bila zadnja faza proizvodnje
V podjetju Hofer pravijo, da z oznako "Kakovost iz Slovenije" označujejo izdelke slovenskega izvora ali izdelke, ki vsebujejo osnovne sestavine slovenskega izvora. "V konkretnem primeru umaknjenih petih izdelkov dobavitelja Meso izdelki, Marko Žerak, s. p., je glavna sestavina slovensko meso, izdelki so bili predelani v Sloveniji, kjer je bila prav tako tudi zadnja faza proizvodnje. Pri omenjenih izdelkih dodana tuja surovina (ob čemer ni nujno, da gre za potencialno sporne kose avstrijskega mesa) v nobenem primeru ni bila osnovna surovina. Izdelki so tako skladni z zakonodajo omenjenega področja oziroma določili označevanja slovenskega porekla," so zapisali.
"Za naše mesne izdelke vedno iščemo in izbiramo kar najbolj kakovostne surovine. Samooskrba s prašičjim mesom je v Sloveniji približno 30-odstotna, zato primanjkljaj surovine nadomeščamo z nakupom v drugih članicah EU, s katerimi delimo enak regulativni okvir vzreje in predelave mesa," pravi Marko Žerak iz podjetja Meso izdelki, Marko Žerak, sicer pa tudi direktor podjetja Košaki. "Seveda se vedno trudimo, da se oskrbujemo predvsem z domačo surovino, žal pa na področju prašičjega mesa to ni mogoče. Izdelek, ki je proizveden v Sloveniji, neodvisno od izvora vgrajenih surovin, pridobi poreklo države proizvodnje. Enaka pravila veljajo po vsej EU," je zapisal.
Kot je še dodal, gre pri poimenovanju izdelkov znamke Pizza Slovenka in Haloška pečenica za recepture, ki se jih držijo ne glede na poreklo surovin, surovine pa v skladu z lastnimi standardi kakovosti in pravili v Sloveniji in Evropski uniji nabavljajo prvenstveno v Sloveniji, če niso razpolago, pa jih kupijo v drugih članicah EU. "Pri vsaki nabavi pa se držimo strogih notranjih pravil, povezanih s pregledom kakovosti in ustreznosti nabavljenega blaga. V resnici pa so vsi mesni izdelki narejeni v Sloveniji in so tako tudi slovenskega porekla. Podobno je tudi s Fructalovimi sadnimi sokovi, ki so slovenski izdelki ne glede na poreklo sadja," je še zapisal.
V Lidlu odgovarjajo, da gre pri blagovni znamki Naše nam paše za blagovno znanko, ki prinaša izdelke, "ki se jih spominjamo oziroma jih kupci tradicionalno prepoznavamo kot domače". "Izdelki Naše nam paše so izdelki slovenskih proizvajalcev, pripravljeni so na tradicionalen način in v skladu z domačimi recepti in, v kolikor je mogoče, so tudi surovine v njih iz Slovenije," so zapisali in dodali, da izdelkov pod to blagovno znamko nikoli niso označevali kot izdelkov "s slovenskim poreklom", razen če so to označbo dosegali.
"Zelo jasno je to razvidno na primer pri naboru svežega mesa, ki ga ponujamo pod blagovno znamko Naše nam paše, ki ima tudi slovensko poreklo (označeno na embalaži). Žal pa Slovenija pri določenih surovinah ni povsem samozadostna, še posebej je ta primanjkljaj opazen pri svinjini," so še zapisali.
Kot še navajajo, so ocvirki v masti pripravljeni po tradicionalnem receptu in jih proizvaja Mesarija Mlinarič, zaradi zgoraj navedenih razlogov pa del surovine ni bil slovenski.
"Naše označbe so sicer v skladu s slovensko zakonodajo, ki med izdelki, ki so slovenski, in izdelki s slovenskim poreklom jasno razlikuje," so še zapisali.
Jože Mlinarič, direktor Mesarije Mlinarič, kjer proizvajajo ocvirke, ki se v Lidlu prodajajo pod imenom "Naše nam paše Domači ocvirki v masti", zadeve ni želel komentirati.
O oznakah so minuli teden poročali tudi v oddaji Planet 18:
Preberite še:
48