Kako globoko sta v sumljive posle pogreznjeni NLB in NKBM?

Po ugotovitvah državnozborske komisije, ki preiskuje zlorabe v slovenskih bankah, je iranski državljan v NLB odprl račune, prek katerih je iranska banka Export Development Bank of Iran z nakazili denarja v letih 2009 in 2010 oprala približno milijardo dolarjev. Denar naj bi končal na več kot devet tisoč različnih naslovih v tujini.

Želeli so prikriti, da gre za denar iz kaznivih dejanj

Včeraj pa je v javnosti odmevala novica o sumu, da so tuji državljani prali denar tudi v Novi KBM. Več italijanskih poslovnežev, domnevno povezanih z italijansko mafijo, je leta 2014 prek Nove KBM opravilo večje število transakcij, s katerimi so želeli prikriti, da gre za denar, ki izhaja iz kaznivih dejanj. 

To je po poročanju italijanskega časnika Il Sole 24 Ore ugotovila Banka Slovenije, ki je v mariborski banki konec leta 2014 opravila celovit pregled poslovanja na področju pranja denarja in financiranja terorizma.

Zaradi podeljevanja milijonskih tajkunskih posojil brez ustreznih zavarovanj so v preteklosti številni naši največji banki označevali kot mafijski. Z letošnjimi razkritji o sumih pranja denarja so se tovrstni očitki še okrepili. 

"Težava finančnega posla je ravno v tem, da meja med pravno korektnimi posli in drugimi ni jasna," opozarja Bogomir Kovač. Foto: STA ,

Kovač: Morala bi se prižgati signalna luč

"Težko bi rekel, da so mafijske. Rekel bi, da so dobile sloves naivnih bank, kar pomeni, da so najbrž tisti, ki so želeli delati te posle, ugotovili, da se v teh bankah to da dobro opravljati, ker gre za relativno dobro urejen bančni prostor, ker gre za tehnično solidne banke in ker nadzorni mehanizmi preprosto ne delujejo tako, kot bi lahko. Najbrž naše banke niso bile edine, pralnic je v globalnem finančnem svetu, kolikor hočete," pravi ekonomist Bogomir Kovač.

Po njegovih besedah bi morali notranji mehanizmi pri velikih in ponavljajočih se transakcijah zagotovo prižgati signalno luč in bi uprave bank, če notranji mehanizmi nadzora delujejo, morale biti pozorne. "Ali so bile ali ne, bi morala ugotoviti dodatna notranja revizija. Ugotoviti je treba odgovornost, kot sami veste, pa je to težavna zgodba, kar pa ne pomeni, da odgovornosti ne bi iskali. Težava finančnega posla je ravno v tem, da meja med pravno korektnimi posli in drugimi ni jasna," je pojasnil. 

Masten: Nadzorniki nismo bili ustrezno obveščeni

"Težava sta bila skladnost poslovanja z zakonodajo in nadzor. Jaz sem bil nadzornik od sredine leta 2009 do sredine leta 2012 in prvo leta tega mandata se je še dogajalo domnevno iransko pranje denarja. Nadzorni svet o tem absolutno ni bil ustrezno obveščen. Nobeno pismo ali zahtevek Urada za preprečevanje pranja denarja ali kaj podobnega ni bil naslovljen na nas, da bi lahko mi zahtevali ukrepanje. Tudi tisti, ki organizirajo delo, da je skladno s poslovanejm, in izvajajo interne revizije, preprosto niso opravili svojega dela," pa poudarja ekonomist in nekdanji nadzornik NLB Igor Masten.

"Ne gre za mafijo v neposrednem pomenu besede, gre pa za transakcije, ki so po definiciji nepregledne, in dokler zadeva ni raziskana do potankosti, je čisto mogoče verjeti, da se včasih znajdejo onkraj zakona," meni Igor Masten. Foto: Matej Leskovšek

O tem, ali so se takrat širile govorice o pranju denarja, pravi:

"Za pranje denarja ne vem, so se pa ogromno širile govorice o drugih oblikah korupcije, kot so podkupovanja in osebna okoriščanja na podlagi kreditnih poslov. Do nadzornega sveta je bil odprt neposredni kanal, imeli smo tudi pooblaščenca za anonimno komunikacijo, a če obstaja strah, da tistega, ki bo spregovoril o tem, kar je slišal, ustrezni organi, tako policija kot tudi tožilstvo, ne bodo zaščitili, potem tega ni."

"Gre za transakcije, ki so po definiciji nepregledne"

O tako imenovanem mafijskem slovesu bank Masten poudarja, da je bila njihova ustanovitev povezana s tajno politično policijo nekdanje države, ki se je marsikdaj gibala na robu ali onkraj zakona.

"Ustanavljanje 'off shore' podjetij, kar pomeni tudi posle pranja denarja, je bilo del te zgodbe. Ali temu rečete mafija ali ne, je stvar interpretacije. Ne gre za mafijo v neposrednem pomenu besede, gre pa za transakcije, ki so po definiciji nepregledne, in dokler zadeva ni raziskana do potankosti, je čisto mogoče verjeti, da se včasih znajdejo onkraj zakona," je sklenil.