Kako dolgo se še ne bo mogoče pritožiti na odločitve Državne revizijske komisije?

Predčasen odhod še sedmega predsednika z vrha DKom in odločitve organa, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja, kjer se letno obrne čez tri milijarde evrov, so začeli zanimati tudi politiko.

Premier Marjan Šarec je spremembe napovedal predvsem v povezavi z odločanjem v pritožbah in imenovanjem. Po njegovih besedah Ministrstvo za javno upravo pripravlja spremembe Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Osnutek zakona bo po besedah premierja v nekaj tednih na voljo za javno razpravo.

"V tem trenutku se v povezavi z Državno revizijsko komisijo pripravljajo rešitve, ki bodo šle v smer večje strokovnosti ter iskanja večje neodvisnosti imenovanja in razrešitve predsednika in članov Državne revizijske komisije, saj gre za organ, ki ima tudi v skladu z odločitvijo sodišča EU naravo sodnega telesa. Zato je potrebno imenovanja, kot tudi razrešitve, približati tistim, ki veljajo za opravljanje sodniške službe, torej preko neodvisnega telesa, ki predlaga imenovanje Državnemu zboru, prav tako pa zaostriti pogoje za imenovanje," pojasnjuje Šarec.

Povezave z SD in Kolektorjem

V trenutni sestavi komisije poleg odhajajočega Smrdela sedijo še štirje člani, ki pa imajo - kot smo poročali že dve leti nazaj v članku Konfliktna razmerja v komisiji, ki bdi nad porabo državnih milijard - politične in interesne povezave.

Borut Smrdel je predsedniško funkcijo prevzel septembra 2012, po sedmih letih jo zdaj zapušča. Foto: STA , Gregor Šebenik je bil nekoč občinski svetnik SD in direktor občinske uprave v občini Brezovica. Po poklicu je po naših informacijah inženir varstva pri delu in požarnega varstva.

Tadeja Pušnar je po navedbah na spletni strani komisije pravnica, pred leti je bila generalna sekretarka ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v času ministra Ivana Svetlika, leta 2014 ji je mandat podaljšala Anja Kopač Mrak (oba iz vrst SD). 

Mateja Škabar je leta 2010 kandidirala na lokalnih volitvah v Domžalah na listi SD. V razpisu volitev je navajala izobrazbo magistra evropskih znanosti.

Četrta članica je pravnica Nina Velkavrh, ki je po naših podatkih partnerica Primoža Bešterja, izvršnega direktorja prodaje in marketinga v podjetju Kolektor Group. Tega nam na komisiji sicer niso potrdili, češ da gre za zasebne odnose Velkavrhove. Tudi Bešter pred leti na naša vprašanja o povezavah z Velkavrhovo ni odgovoril. So nam pa na komisiji dejali, da se je Velkavrhova iz vseh postopkov, v katerih je kot stranka postopka nastopala gradbena družba Kolektor Koling, izločila.

Decembra nujna seja zaradi karavanškega predora

Zaradi odločitev Dkom je bila v začetku letošnjega leta (povod je bil prav karavanški posel) tudi nujna seja na pobudo največje opozicijske stranke SDS. V zahtevi so zapisali, da se v zadnjih letih na področju revizij javnega naročanja "soočamo s primeri odločitev, ki se kažejo predvsem v zanemarjanju nekaterih temeljnih načel javnega naročanja in posledično vodijo do izbire dražjih izvajalcev, ki imajo enake ali še nižje reference kot najugodnejši ponudnik".

Marjan Šarec napoveduje spremembo Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Foto: Reuters

Na njihove odločitve se ni mogoče pritožiti

Država je bila zaradi DKom v zadnjih letih že večkrat opozorjena iz Bruslja, saj na njihove odločitve ni možna pritožba in imajo tako zadnjo besedo v posameznih revizijskih postopkih.

Vlagatelj zahtevka tako nima možnosti, da bi jih prerekal na sodišču, kot je to mogoče zoper odločbe drugih državnih organov. To bodo po besedah Šarca spremenili z novim zakonom.

Novice Odstopil šef Državne revizijske komisije Borut Smrdel

Razpis za gradnjo karavanškega predora že drugič na komisiji

Zadnji odmevni primer, kjer je še pod vodstvom Boruta Smrdela odločal Dkom, je bil vezan na gradnjo karavanškega predora. Dars je lani po objavi javnega naročila za gradnjo druge cevi skozi Karavanke izbral turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi ve Ticaret, ki je postavilo najnižjo ceno. Njihova ponudba je bila od prvega zasledovalca cenejša za 15 milijonov evrov.

Komisija se je pod plazom kritik znašla po odločitvi, da razveljavi Darsovo izbiro gradbinca za karavanški predor. Foto: Matej Povše

Na izbiro so se pritožili trije neizbrani ponudniki, Kolektor CPG, sarajevski Euro-Asfalt in Gorenjska gradbena družba. Dkom je lanskega decembra nato odločil in razveljavil Darsov izbor. Turki v ponudbi niso utemeljili določenih postavk v predračunu, zato bi se po mnenju Dkom končna cena 89,23 milijonov evrov močno dvignila. Na to je Turke opozoril tudi Dars, Cengiz pa je popravil ponudbo. Popravljanje pa je po mnenju Dkom privedlo do nezakonitosti, saj so spremembe postavk po poteku roka nedopustne. 

Komisija se je zaradi te odločitve znašla pod plazom kritik, saj je razveljavljeno odločitev o izboru najugodnejšega ponudnika utemeljila s postopkovnimi napakami oziroma formalnostmi, ne pa z vsebinskimi napakami. Dars je po odločitvi DKom vse ponudbe gradbenih konzorcijev označil za nedopustne in postopek zaključil brez izbire. Do končnega izbranca bi nato prišli s pogajanji, kar pa znova ni bilo po godu Kolektorja CPG in Gorenjske gradbene družbe. Ali je odločitev Darsa, da izvajalca izberejo prek pogajanj s šestimi ponudniki, pravilna, bo znova presojala revizijska komisija. 

Državna revizijska komisija bo morala zaradi izbire ponudnika za gradnjo karavanškega predora odločati še drugič. Foto: Klemen Korenjak

Karavanke pomembe za reference

Boj za karavanški posel, kjer mimogrede že močno zaostajamo za sosednjo Avstrijo, je za gradbince pomemben predvsem zaradi referenc za enega največjih projektov v zgodovini Slovenije – gradnjo drugega tira. Vrednost tega projekta je ocenjena na milijardo evrov, postopek izbiranja izvajalca pa bo skoraj zagotovo romal tudi na Dkom. Njegova pa je, vsaj po trenutnih zakonih, zadnja.

Šarec meni, da bi se morali pri državnih projektih bolj kot z malenkostmi ukvarjati z vsebino. "Če se bomo bolj kot z vsebino ukvarjali z malenkostmi, kar se žal v postopkih oddaje javnih naročil še vedno dogaja, jih še dolgo ne bomo zaključili," je dejal Šarec.

Zakaj je odstopil Smrdel?

Zdaj že nekdanji predsednik Državne revizijske komisije Borut Smrdel je med svojimi razlogi za odstop navedel "konstantne pritiske". Tudi njegovih sedem predhodnikov mandata ni oddelalo do konca. Med razlogi za svoj odhod, odločitev je zorela dalj časa, je izpostavil sistematične pritiske in poudaril, da je Dkom neodvisen organ. Breme vodenja Državne revizijske komisije je zanj postalo pretežko, je med drugim zapisal v svoji odstopni izjavi.