Četrtek, 7. 10. 2021, 14.27
10 mesecev, 2 tedna
Kako do boljšega zdravja z lokalno prehrano?
Uživanje lokalno pridelane hrane ima številne prednosti tako za potrošnike kot za dobavitelje, pridelovalce in celotno skupnost. Gre za bolj kakovostna, sveža in celo okusnejša živila, ki imajo višjo biološko in hranilno vrednost ter boljši okus, obenem pa niso obremenjena s sredstvi za podaljševanje svežine. Hrana lokalnega izvora ohranja genetsko pestrost, z izbiro lokalne hrane pa podpiramo lokalno gospodarstvo, domačega kmeta in domače podeželje, z manj transporta pa tudi skrbimo za okolje.
Uživanje lokalno pridelane hrani ni samo potrošniška modna muha, ima namreč številne prednosti, česar se zaveda vse več ljudi. Mnogi zato vse raje posegajo po lokalno pridelani hrani, številni celo sami pridelujejo osnovne poljske pridelke za svojo družino.
Tako tudi v Mercatorjevih prodajalnah po vsej Sloveniji na posebnih stojnicah in policah označenih z rdečim srčkom Radi imamo domače stalno nudijo pestro izbiro pristnih domačih izdelkov lokalnih kmetij in zadrug.
Poiščite izdelke označene z rdečim srčkom - Radi imamo domače.
Ko jagode res zadišijo po jagodah
Dandanes lahko skozi vse leto jemo jagode, češnje in druge, sicer izrazito sezonske izdelke. Da je tako poletno sadje na naši mizi celo za božično večerjo, mora prepotovati dolgo pot, ki se začne daleč od naše zimske, zasnežene pokrajine. Sadje oberejo v državah s toplejšim podnebjem, in sicer še preden dodobra dozori. Le na ta način lahko zagotovijo, da do naših miz pride ravno prav zrelo. Vse to pa gre na račun okusa. Zato uvožene jagode niso nikoli tako dobrega okusa kot domače, sveže nabrane z vrta.
Za razliko od uvožene hrane se lokalno pridelana hrana obere na vrhuncu zrelosti sadežev. Končnega kupca lahko doseže tudi v samo enem dnevu, zato je taka hrana na našem krožniku še vedno sveža, polnega okusa in vsebuje več hranil. Najdete jo v Mercatorjevih prodajalnah na policah Radi imamo domače.
Naj celotna skupnost prosperira
Prednosti uporabe lokalne hrane so številne in obsegajo še veliko več kot zgolj bolj kakovostno in okusno hrano. Gre namreč tudi za podporo lokalnemu prebivalstvu, saj se denar obrača v skupnosti. Z nakupom podpiramo lokalne kmete in pridelovalce. Vlaganje v lokalna podjetja posredno ohranja in tudi ustvarja nova delovna mesta. Vse to pa prinaša prednosti celotni skupnosti in vsem njenim prebivalcem.
Z lokalno hrano tudi do ekonomskih prednosti za celotno skupnost in ohranjanja zelenih površin.
Poleg ekonomskih prednosti podpora lokalnim kmetijam posredno omogoča tudi ohranjanje zelenih površin in s tem več narave v skupnosti.
Naredimo nekaj za svoje zdravje
Uživanje lokalno pridelane hrane pomeni tudi uživanje varnejše hrane. Več ko je korakov med vami in izvorom hrane, večja je verjetnost okužbe hrane. To se lahko zgodi med obiranjem, pranjem, transportom ali distribucijo.
Na drugi strani pa vam lokalni pridelovalci lahko povedo vse o hrani, ki jo kupujete. Od njene pridelave do obiranja. Pomembno je, da poznate vir svoje hrane in veste, kdo jo je pridelal.
Kadar govorimo o lokalnih pridelovalcih lahko celo govorimo o zaupanju vanje.
Uporabljajmo sezonske izdelke
Z malo truda lahko hitro prilagodite svoj jedilnik tako, da bo vključeval sezonsko hrano. S tem boste naredili veliko zase in za svojo skupnost. Poiskali smo jed, katere priprava zahteva samo lokalne izdelke, ki so na voljo celo skozi vse leto. Najdete jih na policah Mercatorja, kjer stalno ponujajo pestro izbiro pristnih domačih izdelkov lokalnih kmetij in zadrug, ki jih na policah najdete pod oznako Radi imamo domače.
Ajdov potancelj iz izdelkov Radi imamo domače.
Se sprašujete, od kod ime? Po receptu zgornjo plast testa z rokami "potancamo" v pekač. Od tu tudi ime, ajdov potancelj.
SESTAVINE:
• 2,5 dl ajdove moke,
• 2,5 dl ostre moke,
• 1 l vrele vode,
• 500 g BIO ovčje skute,
• 180 g BIO ovčjega jogurta,
• 1 jajce,
• 100 g kisle smetane in
• sol.
Količine so primerne za pekač premera 28 cm.
NAVODILO ZA PRIPRAVO:
Ajdov potancelj je slastna pogača iz ajdovega testa in skutinega nadeva, ki se na Dolenjskem lahko najde kot samostojna jed ali pa ob boku prazničnim dobrotam.
• Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija.
• Zavremo 1 liter vode, v kateri raztopimo 1 žličko soli.
• Skupaj zmešamo obe vrsti moke in zmes poparimo - čez moko prelijemo vrelo vodo in pomešamo.
• Pustimo, da se sestavine popolnoma ohladijo, nato jih pregnetemo v testo brez grudic.
• Pekač namastimo z raztopljenim maslom ali z malo olja.
• Polovico testa razporedimo po dnu pekača in ga poravnamo.
• Skuto, jogurt, eno jajce in pol žličke soli zmešamo v mazav nadev.
• Nadev stresemo v pekač.
• Po vrhu razporedimo še drugo polovico testa in ga "potancamo".
• Vse skupaj prelijemo z razžvrkljano mešanico kisle smetane in enega jajca.
• Pekač postavimo za eno uro v pečico, segreto na 180 stopinj Celzija.
Ni vsa lokalna hrana tudi avtohtona
Ko govorimo o lokalno pridelani hrani, se ta loči na več podvrst. Da bi torej lažje razumeli, kaj kupujemo in kaj imamo na krožniku, smo poiskali razlike, na osnovi katerih se delijo lokalno vzgojene pasme živali in lokalno pridelane sorte rastlin.
Lokalne pasme združujejo avtohtone in tradicionalne pasme
Bovška ovca na Mercatorjeve police Od nekdaj naše s tradicijo prinaša tudi Bio ovčji jogurt in kefir.
Lokalne pasme se delijo na avtohtone in tradicionalne pasme. So skupek vseh domačih živali, ki so v reji na določenem območju in so prilagojene lokalnemu podnebju in krmi.
Razlika med avtohtonimi pasmami in tradicionalnimi pasmami je, da so prve nastale na območju Slovenije, medtem ko so tradicionalne pasme v svojem bistvu tujerodne pasme, a so v Sloveniji pod rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj 30 (to velja za prašiče, ovce, koze in perutnino) ali 50 let (za vse ostale vrste živali). Izdelke obeh pasem pa najdete v Mercatorju pod prepoznavno oznako Od nekaj naše s tradicijo.
Na nas je, da lokalno hrano ohranimo tudi za naše potomce
Avtohtone, domače in tradicionalne sorte so preživele, ker so bile deležne spoštovanja, odnosa in nege. Tega se zavedajo tudi v Mercatorju, kjer kupcem redno ponujajo vrhunske pridelke preverjenih lokalnih kmetov in pridelovalcev.
Na Mercatorjevih policah Od nekdaj naše s tradicijo najdete tudi avtohtonos sorto grozdja Žametovko.
O avtohtonih sortah je govora, ko govorimo o rastlinah avtohtonega izvornega genskega materiala, ki niso bile načrtno žlahtnjene. Na drugi strani pa so domače sorte tiste, ki so bile na osnovi avtohtonega slovenskega izvornega genskega materiala žlahtnjene.
Starejše sorte tujega porekla, ki se v Sloveniji pridelujejo več kot 30 (v primeru vinskih trt) ali 50 let (v primeru sadnih rastlin) in so se prilagodile slovenskim vremenskim specifikam, pa veljajo za udomačene sorte rastlin. Vsem pa je skupno, da moramo z njimi ravnati spoštljivo, saj jih bomo le tako lahko zapustili tudi našim potomcem.
Mercatorjeva ponudba Radi imamo domače tudi s programom hrane Od nekdaj naše s tradicijo.
To jesen Mercator skupaj s pridelovalci iz vseh krajev Slovenije predstavlja tradicionalne, domače, avtohtone izdelke, s katerimi prinaša slovensko tradicijo nazaj na naše krožnike.
V podjetju Mercator čutimo dolžnost, da izpostavimo pomen pridelave avtohtonih, domačih in tradicionalnih sort in živalskih pasem ter njihovega ohranjanja kot del kulturne dediščine in pomemben prispevek k večji biotski raznovrstnosti na slovenskem podeželju.
Ponosni smo na raznovrstno ponudbo lokalnih izdelkov, ki jo na naših policah zasledite pod oznako Radi imamo domače s prepoznavnim rdečim srčkom, in sodelovanje z več kot 160 lokalnimi dobavitelji in 20 kmetijskimi zadrugami. Pri umeščanju domačih izdelkov v ponudbo posamezne trgovine sledimo načelu lokalnosti. V okviru lokalne ponudbe tako zdaj na naših policah najdete tudi izdelke iz avtohtonih in tradicionalnih sort in pasem s prepoznavno oznako Od nekdaj naše s tradicijo.
